Tomaž Apohal

Nagrade so pomembne, niso pa vse.

Tomaž Apohal

Ime in priimek Tomaž Apohal
Šolanje Gimnazija Ravne na Koroškem
Glasbena šola Ravne na Koroškem
Fakulteta za družbene vede Ljubljana
Poslušaj, scenska in filmska glasba, Glej
Copenhagen Institute For Future Studies
Moderna glasbena produkcija Gvido
Taller Flamenco Sevilla, Španija
Program klasične in jazz kitare, Avstrija
Poklicna pot Vodja odnosov z javnostmi, e-Študentski Servis
Copywriter, Imelda Ogilvy, Ljubljana
Kreativni direktor in copywriter, Infiniti, Ljubljana
Kreativni direktor in copywriter, Grey Ljubljana
Kreativni in strateški direktor FVR
Trenutno delovno mesto kreativni in strateški direktor, glasbenik, skladatelj
   

Kreativnost je vrlina, ki jo imaš ali pa je nimaš. Tomaž jo je najprej izražal z igranjem kitare, saj jo je na svoj urnik uvedel že zelo zgodaj. Kasneje je spoznal, da s svojo kreativnostjo lahko pomaga tudi ostalim – podjetjem in organizacijam, ki  v oglaševanju iščejo pot do boljših poslovnih rezultatov. Trenutno  se posveča novim izzivom na obeh področjih, s pozitivno energijo in iskricami v očeh.    

Kaj je hotel delati Tomaž, ko je bil majhen?

Do šestega leta sem hotel postati gozdar, kot moj dedi. Magično mi je bilo, da cel dan preživiš v gozdu, da prepoznaš vsak drevesni list in vsako sled gozdnih živali v snegu. Od šestega leta naprej pa sem si želel postati glasbenik. Pri sedmih letih sem na očetovih koncertih igral na tenis lopar pod odrom, ker pa tenis lopar ni bil kaj prida inštrument, sem se sam naučil celo ploščo skladb skupine Sokoli še preden sem šel v prvi letnik glasbene šole. Po posluhu. Enako je bilo nato s kitaro, mojim inštrumentom.

Kdaj si se odločil, da boš delal prav to, kar sedaj delaš? So bili načrti v srednji šoli drugačni?

Mislim, da se nikoli nisem odločil, da bom v življenju glasbenik in kreativni direktor hkrati. Oboje je prišlo samo, z delom, iskanjem znanja in izzivov. Že v srednji šoli sem večino prostega časa preživel v ustvarjanju. Ustvarjal sem glasbo s prijatelji, igral v različnih bendih, pisal sem glasbo za klavir, kitaro in druge inštrumente. A zanimale so me tudi druge vrste umetnosti, povezane z glasbo: film, gledališče, poezija, vizualne umetnosti, filozofija ... vse te umetniške discipline pa povezuje tudi ustvarjalnost v tržnem komuniciranju, ki sem ga spoznal na fakulteti.

Ti je smer razmišljanja o področju, kjer si sedaj, dala fakulteta?

Fakulteta za družbene vede je bilo dobro izhodišče. Tam sem spoznal odlične profesorje in prijatelje, lahko sem razvijal svoje znanje na področju družboslovja, še vedno pa mi je ostalo dovolj časa za glasbeno udejstvovanje. Gotovo je na smer razmišljanja vplivala tudi fakulteta, a veliko znanja na področju tržnega komuniciranja sem pridobil z delom ter izkušnjami doma in v tujini. Lepota poklica kreativnega direktorja je, da lahko usmerja ustvarjalce iz najrazličnejših področij in skupaj z njimi soustvarja projekte, ki ne le prodajajo izdelke, ampak vplivajo na dobrobit naše kulture.

Kdaj si prvič opravljal delo, za katerega si dobil plačilo? Se še spomniš za kaj si ga porabili?

(smeh).  Dobro se spomnim, moje prvo plačano delo je bilo pri 14, 15 letih. Doma smo gradili hišo, jaz pa sem si bolj kot hišo želel električno kitaro. Starša sta mi dala ponudbo: če boš v naslednjih mesecih vsak dan po šoli pomagal gradbenim delavcem pri delu, si boš z delom zaslužil denar za kitaro. Seveda je šlo za lažja dela, a kljub vsemu sta bila potrebna vztrajnost in volja. Za to izkušnjo in »delo na črno« sem jima še danes hvaležen (smeh).

Kot študent si delal tudi na e-Študentskem Servisu in že takrat snoval drugačne, zabavne oglase. Kako so ti izkušnje prišle prav kasneje, ko si stopil v redno delovno razmerje?

Zelo. Z delom na e-Študentskem Servisu in drugih projektih v času študija sem si lahko ustvaril svoj portfelj ustvarjalnih del, oglasov in drugih matrialov, s katerimi sem delodajalcem lahko predstavil svojo ustvarjalnost. Veliko je bilo tudi konceptov, nerealiziranih idej in zamisli, a z vidika delodajalca je bila bistvena proaktivnost in vizija za ustvarjanje kakovostnih vsebin.  Ko sem vstopil v delovno razmerje je bilo zato potrebno manj uvajanja, zaradi poprej pridobljenih izkušenj pa sem hitro začel opravljati tudi zahtevnejše projekte.

Kaj lahko mladi pridobijo, če že v času študija kombinirajo delo s šolanjem? 

Izkušnje, dobre in slabe. Pa ne mislim le spiska funkcij ali opravljenih del na prijavnici za službo. Mislim na prvoosebna doživetja nekega dela ali izziva. Da poskusiš različne stvari in pri tem na lastni koži občutiš ali neko stvar počneš z užitkom ali z muko. Namesto, da razmišljaš o tem, kaj je tvoje sanjsko delo ali služba, lahko raje preiskusiš pri kakšnem delu zares uživaš. Hkrati pa je šolanje enkratna priložnost, da od učiteljev, profesorjev ali mentorjev dobiš dragocena znanja. Pri meni je šlo oboje z roko v roki.

Katera dela si še opravljal preden si se redno zaposlil?

Kot glasbenik sem nastopal na številnih prireditvah, delal sem kot asistent v pisarni, v počitniškem času sem delal v topilnici akumulatorjev, v fotokopirnici, eno poletje sem se poskusil tudi kot pomočnik gozdarja. Delal sem tudi kot skrivni nakupovalec, vodja odnosov z javnostmi in tekstopisec. Marsikaj.

Je lahko služba tudi družba?

Seveda. V službi ali pri delu spoznaš zanimive ljudi, med njimi tudi prijatelje za vse življenje.

Tvoje  delo je zelo povezano z nenehnim snovanjem novih, boljših, zanimivejših idej, ki bodo prepričale najprej naročnika, potem pa tudi širšo javnost. Kako težko je vedno biti kreativen?

Najprej je dobro vedeti, da ustvarjalnost ni nekaj, kar dosežeš ali obesiš na steno. Za njo se trudiš vsak dan, vse življenje, z vsakim projektom. Tako v komuniciranju kot v glasbi. Če ti je v užitek postavljati si izzive, iskati nove pristope, inovacije in razmišljati drugače, potem ti ni nič težko. Je pa zato treba trdo delati, drugače ne gre.

Velik del tvojega življenja je tudi glasba. Koliko le ta prispeva h kreativnem razmišljanju?

Ogromno. Pravzaprav se v glasbi izobražujem in izpopolnjujem že vse življenje, v zadnjem času še intenzivneje. Lahko bi rekel, da se odlično počutim v obeh svetovih. Mislim, da me oba svetova privlačita zaradi istih lastnosti: ustvarjalnosti, komunikacije in pripovedovanja zgodb. Iskrenost in prisnost sta tisto, kar iz glasbe prenašam v komunikacijo, zgodbe in pomen pa iz komunikacije v glasbo. V obeh svetovih so največji mojstri tisti, ki znajo vrhunsko improvizirati.

Svet oglaševanja se vrti zelo hitro, stvari se spreminjajo, kar je veljajo nekoč, je zdaj pozabljeno. Kako ostajate obveščeni o vsem, kar omogoča stalen razvoj, napredek in drugačnost?

Spremljamo nove trende, tehnologije, potrebe ljudi ali pa skušamo obstoječe uporabiti na nov, zanimiv, ljudem bolj koristen način. Ni enega recepta ali spletne strani od koder bi črpali znanje. Za vsak projekt posebej je treba ustvariti mrežo znanja, primerov dobrih praks in raziskav. Šele ko veš, kaj že obstaja, lahko ustvariš nekaj boljšega.

Koliko ti pomenijo nagrade, ki ti jih podeli stroka v okviru raznih festivalov in dogodkov?
Je to tisto, kar te prepriča, da se je vredno truditi naprej ali je vseeno zadovoljen naročnik tisti, ki šteje?

Nagrade jemljem kot potrditev dobrega dela v stroki. En večer se poveseliš z ekipo in naročnikom, potem pa je počasi čas za kak nov izziv. Pravo zadovoljstvo je v ustvarjalnem delu, izvedbi del, zadovoljnem naročniku. Zadovoljstvo je v odnosu, ki ga imaš s klientom, užitku s katerim se lotiš dela, navdušenju s katerim te nagradi klient po prezentaciji ali izvedbi projekta. Zame je nagrada posledica, ne razlog.

Sodeloval si že pri številnih projektih, ki so bili s strani stroke nagrajeni na različnih domačih in tujih festivalih. Je katera, ki bi ji dal poseben prostor v svoji sobi, če bi tam zbiral lovorike?

Za vsako sem hvaležen, a posebno mesto bi verjetno imela fotografija projekta, ki ni dobil formalne nagrade. Fotografija 500 m2 velikega mozaika iz odpadnih pokrovčkov, ki smo ga skupaj s prostovoljci ustvarili v 48 urah. Prava nagrada so bila sredstva, ki smo jih zbrali za invalidske pripomočke in pa občutek, ko smo prvi na svetu ustvarili kaj takšnega.

Ti je kdaj »dišalo«, da bi se šel preizkusiti kam v tujino? 

Pravzaprav sem trenutno razpet med Slovenijo in tujino, poslovno in izobraževalno, a selitev zaenkrat še ni potrebna. V vlogi kreativnega direktorja Grey Ljubljana sem imel možnost izmenjave znanj z mednarodnimi strokovnjaki in delo na številnih mednarodnih projektih, tako da za kakovostna znanja in izkušnje ni treba nujno v tujino. So pa priložnosti v tujini večje, a redkejše.

Kakšni so načrti za naprej? 

Na glasbenem področju nadaljujem s študijem kitare, v naslednjem letu pa si želim znova ustvariti kakšen projekt scenske ali filmske glasbe ter dokončati skladbe za avtorski projekt. Na komunikacijskem področju pa pravkar dokončujemo strategijo razvoja kulturnega in turističnega proizvoda Forma Viva Ravne, edinstveno spletno aplikacijo Forma Viva Ravne, istočasno pa še nekaj inovativnih proizvodov, ki bodo luč sveta ugledali v prihodnjem letu.

Lahko »prišepneš« kakšen nasvet mladim, ki stopajo ali začenjajo svojo karierno pot?

Vse kar lahko svetujem je to, da poslušajo sami sebe in si drznejo preizkušati nove izzive.

Si našel-a iskano informacijo?

X