Kako uspešno sodelovati s starejšimi sodelavci pri študentskem delu?

Prvo delo ni samo zaslužek, ampak je tudi tvoje prvo srečanje z resničnim delovnim svetom. Ko prvič vstopiš v pisarno in se pridružiš ekipi, hitro ugotoviš, da te šola ni povsem pripravila na vse situacije.

Sodelavci, ki so v podjetju že dlje časa imajo svoje delovne izkušnje, ritem dela in pričakovanja na delu. Povsem normalno je tudi to, da pride do kakšnega nesporazuma na delu. Vedeti moraš, da ti ne izhajajo iz tega, da bi si drug drugemu nasprotovali in nagajali, ampak to pomeni, da se še ne poznate dovolj dobro. Ker so takšne situacije rešljive in povsem normalne, ti podajamo nekaj konkretnih nasvetov.

Zakaj starejši sodelavci tako zelo cenijo vztrajnost in zanesljivost?

Ko prvič delaš z nekom, ki je 20 let starejši od tebe, se včasih zdi, da govorita različna jezika. Vsak od vaju ima verjetno drugačen ritem dela, drugačna pričakovanja in tudi drugačen način komunikacije.

Naštevamo nekaj primerov in najpogostejših nesporazumov pri delu:

Starejši sodelavec te gleda postrani, ker si omenil/a, da razmišljaš o drugi službi.
Zamudil/a si rok za oddajo projekta.
Zdi se ti, da preveč delaš in da je tempo prehiter, zato razmišljaš, da bi nekatere stvari predal drugemu sodelavcu.

Ker te sodelavec gleda čudno, ponavadi pomislimo, da te ne mara in mu nisi všeč, resnica pa je, da verjetno samo razmišlja drugače.

Starejše generacije so delale v času, ko zamenjava službe ni bila "pametna poteza", ampak je bila tveganje. Tudi delo so raje opravili sami, kot da bi prosili sodelavca, pa čeprav so delali nadure.

Lojalnost delodajalcu je bila pogosto edina pot do varnosti. Zato danes, ko vidi mladega delavca, ki razmišlja o odhodu takoj po začetku dela in hitro pove, da ima preveč dela, to zazna kot nezanesljivost in nepripravljenost za delo.

Ti danes imaš bistveno več možnosti in to je seveda super. Ampak razumeti moraš, zakaj nekdo razmišlja drugače, saj ti bo to pri delu zelo pomagalo in bo sodelovanje z njim bistveno lažje.

Kako to spremeniš?

Ne rabiš spremeniti svojih vrednot. Rabiš samo pokazati, da si zanesljiv/a:

pridi točno,
dokončaj, kar si začel/a,
javi, če česa ne boš zmogel/a,
ne prelagaj takoj stvari na druge,
ne išči bližnjic, ampak se potrudi.

Ko si enkrat ustvariš ugled zanesljivega delavca, bo naslednji pogovor o fleksibilnosti in predaji dela sodelavcu bistveno lažji.

Komunikacija: ključ do medgeneracijskega razumevanja

Ti si navajen/a hitre, digitalne komunikacije. Sporočilo pošlješ, ko imaš čas, odgovoriš, ko je priročno in to je popolnoma normalno.

Ampak starejši sodelavec, ki tri ure ni dobil odgovora na mail ali ga nisi poklical/a po telefonu, morda misli, da te tema ne zanima ali da ga ne spoštuješ.

Praktičen nasvet: Pri pomembnih temah se splača poklicati ali se pogovoriti v živo. Ne zato, ker je pisna komunikacija slaba, ampak ker s tem pokažeš, da razumeš, kako komunicira tvoj sogovornik in ga na nek način tudi spošuješ.

In še ena drobna navada, ki ti bo prihranila ogromno nevšečnosti. Ko se po telefonu ali v živo dogovoriš za kaj pomembnega, to kratko povzemi v sporočilu: "Super, potem torej začnem v torek ob 8:00 in delam do 14:00."

Gre za en stavek, ki lahko prepreči veliko nesporazumov.

Prva služba je šola, ne ciljna črta

Večina mladih pri prvi zaposlitvi hitro pričakuje možnost napredovanja in s tem ni nič narobe. Narobe pa je, če je ta zahteva že takoj na začetku, po prvih tednih, mesecih.

Prideš motiviran/a, poln/a idej, pripravljen/a pokazati, kaj znaš. In potem čakaš in čakaš in zdi se, da nihče ne opazi.

Prva služba je, ne glede na to, kako dober/a si, faza učenja. Spoznaš, kako podjetje v resnici deluje (ne samo na papirju), kdo je pri odločitvah ključen, kako komunicira tvoj šef, kakšna so nepisana pravila.

To znanje je pogosto vrednejše od vsega, kar si se naučil/a v šoli, saj spoznaš delodajalca in tudi neformalno komunikacijo, ki ni nikjer zapisana in jo ima vsako podjetje drugačno.

Če pokažeš rezultate, pridejo tudi priložnosti. 76 % mladih po podatkih ankete, ki smo jo izvedli na e-Študentskem Servisu "Mladi na trgu dela 2025" pri prvi redni zaposlitvi na prvo mesto postavlja možnost napredovanja.

Delovne navade, ki jih delodajalci takoj opazijo

Ne glede na to ali delaš v pisarni, v skladišču ali na terenu obstajajo navade, ki vedno naredijo dober prvi vtis.

To so presenetljivo preproste navade:

Točnost: pridi ob dogovorjeni uri, oddaj nalogo v roku.
Zanesljivost: kar obljubiš, to naredi. Če pa veš, da ne boš mogel/a, sporoči vnaprej.
Dokončanje nalog: ne zanašaj se na to, da rečeš "sem začel/a", ampak "sem naredil/a". Razlika je ogromna.
Pobuda: ne čakaj vedno na navodila. Ko vidiš, da bi se dalo kaj urediti ali izboljšati, predlagaj in naredi.

Tisti, ki ima te navade, si hitro ustvari ugled zanesljive osebe. In ko si enkrat zanesljiv/a v očeh delodajalca se odprejo vrata za napredovanje, večjo odgovornost in več svobode pri delu.

Fleksibilnost si je treba naprej prislužiti

Delo od doma, prilagodljiv urnik, krajši delovni čas, to so danes že povsem normalne teme, ampak pogosto se zgodi, da mladi o tem spregovorite prezgodaj. Fleksibilnost ni pravica, ki jo dobiš z delom temveč je stvar zaupanja, ki si ga prislužiš s časom.

Ko delodajalec vidi, da si zanesljiv/a, da spoštujеš dogovore in da je tvoje delo korektno in v celoti opravljeno, postane pogovor o fleksibilnih pogojih bistveno lažji.

Koristne povratne informacije

Ko ti nadrejeni reče, da bi moral/a nalogo opraviti drugače, to ni kritika tebe kot osebe. To je priložnost, da stvar izboljšaš in se s tem tudi nekaj novega naučiš.

Svetujemo ti, da povratne informacije upoštevaš in si vesel/a, da si jih prejel/a, saj se le tako lahko izboljšaš. Zahvali se in kar takoj vprašaj, kaj konkretno bi mogel/a narediti drugače.

Razumevanje (neformalne) hierarhije na delovnem mestu

V vsakem podjetju obstajata dve hierarhiji: formalna (kdo je uradno nadrejeni) in neformalna (kdo v resnici vpliva na odločitve).

Ko prepoznaš, kdo so neformalni sodelavci znanja in vpliva v podjetju in ko z njimi gradiš odnos spoštovanja, se ti odprejo vrata, ki bi sicer ostala zaprta.

To je socialna inteligenca, ena najpomembnejših veščin na vsakem delovnem mestu.

Digitalno znanje in hitro učenje je most med generacijami

Do zdaj smo govorili o tem, da se ti učiš od starejših, velja pa tudi obratno.

Tudi ti prinašaš ogromno: digitalno pismenost, hitro učenje novih orodij, svež pogled na procese, ki so morda zastareli. Razlika je samo v tem, kako to znanje deliš.

Ko starejšemu sodelavcu pomagaš z novim orodjem spoštljivo, brez "jaz vem, vi pa ne" se zgodi spontano, da postaneš nepogrešljiv/a in da radi delajo s tabo.