Objavljeno: 1. 9. 2024

Kaj ti pripada, ko opravljaš študentsko delo?

• Zakonsko je določena minimalna urna postavka za študentsko delo, pod katero ti delodajalec ne sme plačati.

• Na bančni račun prejmeš neto nakazilo. Razlika med bruto in neto pomeni, da se pri nakazilu odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) v višini 13,95 % in se šteje v pokojninsko dobo.

• Bruto in neto urno postavko lahko hitro preračunaš z našim kalkulatorjem za študentsko delo.

• Urna postavka, ki je navedena pri prostem delu, mora biti tudi izplačana. Če je napisano, da je plačilo 10 € neto, moraš toliko tudi dobiti.

• Uvajanje mora biti plačano. Lahko pa se z delodajalcem dogovorita, da si za čas uvajanja plačan manj (ne manj od minimalne urne postavke).

• Odmor za malico: Če v enem dnevu delaš 8 ur, imaš pravico do odmora, ki traja 30 minut. Odmor za malico se všteva v delovni čas in je plačan.

• Plačilo na kos ali anketo. Tudi če si plačan/a na normo (npr. na preštet kos, izpolnjeno anketo ali dostavljen paket), tvoj končni zaslužek, preračunan v ure, ne sme biti nižji od minimalne urne postavke. Primer: Če v 4 urah izpolniš samo eno anketo, ti mora delodajalec vseeno plačati 4 ure po minimalni postavki.

Posebnosti, ki veljajo za mlajše od 18 let

Mlajši od 18 let lahko opravljajo študentsko delo pod določenimi pogoji. Pomembno je poznati omejitve glede delovnega časa, počitkov in prepovedanih del.

Če si mlajši od 18 let:

• Imaš pravico do odmora za malico 30 minut že, ko delaš vsaj 4,5 ure na dan.

• Delaš lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.

• Med dvema delovnima dnevoma imaš pravico do najmanj 12 ur neprekinjenega počitka.

• Vsak teden ti pripada najmanj 48 ur neprekinjenega tedenskega počitka.

Česa NE SMEŠ delati, če si mlajši od 18 let?

• Opravljati nadurnega dela.

• Opravljati nočnega dela med 22.00 in 6.00 oziroma med 24.00 in 4.00.

• Prodajati tobačnih izdelkov in alkohola.

• Oravljati dela pod zemljo ali pod vodo.

• Opravljati del, ki:

• presegajo telesne ali psihološke sposobnosti,

• škodljivo vplivajo na zdravje (npr. izpostavljenost strupenim ali karcinogenim snovem, sevanju),

• vključujejo povečano tveganje za nesreče (npr. delo v mrazu, vročini, hrupu ali vibracijah).

Pripravil: e-Študentski Servis