Za podjetja
Page name

Pomembne informacije

OSNOVNOŠOLCI

Osnovnošolci lahko prvič delajo prek študentskega servisa, ko dopolnijo 15 let in se vpišejo v srednjo šolo.

DIJAKI

Redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let.

REDNI IN IZREDNI ŠTUDENTJE

Študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini.

UDELEŽENCI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH (IZREDNI DIJAKI)

  • izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let,
  • se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja,
  • niso v delovnem razmerju,
  • niso prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe,
  • se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

TUJCI

Tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji in tujci, ki študirajo v Sloveniji.

Delo prek študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe nisi dolžan podpisati.

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur/dan (Zakonska podlaga 142. -146. člen ZDR-1):

  • Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.

  • Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.

  • Podjetje ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona: delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen), delavcu, ki še ni dopolnil 18 let.

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Poglej si, koliko ur lahko opravijo študenti in dijaki:

Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi, nimaš vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. V primeru dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let ter o odškodninski odgovornosti.

Poglej si spodnji posnetek o pravicah in dolžnostih, ki jih imaš:

Zakon o delovnih razmerjih v 190. - 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.

Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

  • V primeru, da si mlajši od 18 let in delaš vsaj 4,5 ure na dan, imaš pravico do odmora za malico 30 minut. Polnoletni imajo pravico do malice 30 minut, če delajo 8 ur na dan.

  • Mlajši od 18 let ne smejo opravljati nadur. Delaš lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.

  • Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno. To pomeni, da imaš med 22. in 6. uro naslednjega dne pravico do počitka oz. ne smeš delati. Med dvema delovnima dnevoma imaš pravico do počitka 12 ur, ter do tedenskega počitka 48 ur.

  • Opravljati ne smeš nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela. To so na primer: delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem.

  • Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.

Zakon o delovnih razmerjih v določa, da je delavec (v tem primer študent), ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo podjetju, le-to dolžan povrniti.

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za študente zakonsko ni določena. Predlagamo, da se o tem dogovoriš s podjetjem že pred začetkom dela.

Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.

Podjetje lahko študentu/dijaku povrne stroške prevoza tako, da mu to upošteva pri urni postavki, kar pomeni, da mora za ta znesek plačati vse prispevke in koncesijske dajatve od študentskega dela - se pravi tako, kot za ure, ki jih je študent/dijak opravil za tekoče delo. 

Med dnevnim delom ima študent, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Študent, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu.

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno z dolžino dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.

Zastavi vprašanje

Kako podaljšam status?

Piši nam na [email protected] ali pokliči na najbližjo poslovalnico.

Poslovalnice

Obvestila

Image
21.01.2021

Kaj moram vedeti o dohodnini?

pridi na praktično delavnico

Preberi več
Image
21.01.2021

Kako se predstaviti delodajalcu in se pokazati v najboljši luči?

nekaj uporabnih namigov

Preberi več