Pomembne informacije

Pogodba o zaposlitvi: delo prek študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe nisi dolžan podpisati.

Delodajalec pred začetkom opravljanja dela od tebe ne sme zahtevati podpisa dokumenta, s katerim bi se:

• zavezal spoštovati konkurenčno klavzulo,
• vnaprej odrekel določenim pravicam,
• vnaprej strinjal, da ti delodajalec v primeru nesreče, za katero nisi odgovoren, zmanjša plačilo,
• vnaprej strinjal, da ti delodajalec, v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov, samovoljno zmanjša urno postavko,
• vnaprej odrekel plačilu pod določenimi pogoji.

V primeru, da je narava dela takšna, da kot študent rokuješ z raznimi dokumenti, ki vsebujejo podatke občutljive in strogo osebne narave, si dolžan podpisati izjavo o varovanju le-teh, skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

Predhodni zdravstveni pregled za dijake/študente, ki pri delodajalcu opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic, je obvezen:

• kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu,
• če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom,
• kadar je pregled predpisan s posebnimi predpisi.

Za dela, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak/študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov. Pregled mora biti opravljen v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.

Potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu dobijo dijaki/študenti v tisti ustanovi, kjer so opravljali pregled in ne pri osebnem zdravniku - ker to ni vedno zabeleženo v kartoteki.

Kadar pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev posebnim tveganjem pri delu, pa mora delodajalec, dijaku/študentu zagotoviti pregled v celotnem obsegu, in sicer pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih določa izjava o varnosti za posamezno delovno mesto.

• Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.

• Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.

• Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

• Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Poglej si, koliko ur lahko opravijo študenti in dijaki:

Mladoletne osebe, mlajše od 18 let, imajo posebna pravila in zaščito pri zaposlovanju. Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let (Zakonska podlaga 190. - 194. člen ZDR-1):

• Delovni čas: Osebe, mlajše od 18 let, ne smejo opravljati nadurnega dela. Delajo lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.

• Odmori: Če si mlajši od 18 let in delaš vsaj 4,5 ure na dan, imaš pravico do plačanega odmora za malico, ki traja 30 minut. Polnoletne osebe imajo pravico do tega odmora le, če delajo 8 ur na dan.

• Nočno delo: Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno. To pomeni, da imaš pravico do počitka med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj ter ne smeš delati v tem času. Prav tako imaš pravico do 12-urnega počitka med dvema delovnima dnevoma ter 48-urnega tedenskega počitka.

• Varnost: Mladoletni ne smejo opravljati del, ki vključujejo povečana tveganja ali nevarne razmere. To vključuje delo na višini, dvigovanje težkih bremen, delo v ekstremni mrazu ali vročini, ali izpostavljenost hrupu, vibracijam ali sevanju.

• Omejitve: Mladoletnim je prepovedano prodajati tobačne izdelke.

Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi, nimaš vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. V primeru dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let, o odškodninski odgovornosti ter prepovedi diskriminacije in enake obravnave glede na spol.

Poglej si spodnji posnetek o pravicah in dolžnostih, ki jih imaš:

Povrnitev stroškov za malico in prevoz na delo za dijake/študente zakonsko ni določena. Predlagamo, da se o tem dogovoriš s podjetjem že pred začetkom dela.

Malica:

• Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije.
• Odmor za malico se šteje v delovni čas in mora biti plačan, malico pa si običajno dijak/študent plača sam, saj delodajalec ni dolžan kriti stroška za malico.

• Povrnitev stroškov za prevoz na delo je stvar dogovora.
• Delodajalec lahko študentu/dijaku povrne stroške prevoza tako, da se znesek prevoza pretvori v ure in urno postavko.
• Delodajalec ni dolžen povrniti stroškov prevoza, lahko pa strošek za prevoz dijak/študent uveljavi sam pri zmanjšanju davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

Med dnevnim delom ima dijak/študent, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Dijak/študent, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu.

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno z dolžino dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.

Ne, delo v tujini na podlagi napotnice ni možno. Napotnica je lahko podlaga samo za delo v Sloveniji.

Za študente zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic. Zakonsko je določena minimalna urna postavka, povrnitev ostalih stroškov pa je dogovor med študentom in podjetjem.

Študent lahko prejme po dogovoru s podjetjem plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev... V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona.

Študent lahko ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

Obstaja možnost, da študent čez leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve ...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oziroma plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more vrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

Povrnitev stroškov za malico in prevoz na delo za dijake/študente zakonsko ni določena. Predlagamo, da se o tem dogovoriš s podjetjem že pred začetkom dela.

Odmor za malico se šteje v delovni čas in mora biti plačan, malico pa si običajno dijak/študent plača sam, saj delodajalec ni dolžan kriti stroška za malico.

Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije.

Da, uvajanje mora biti plačano.

• Vsaka opravljena ura, ki jo študent preživi v podjetju, tudi če gre le za uvodne informacije in delo pod nadzorom, mora biti plačana.

• Uvajanje je lahko plačano po nižji urni postavki, a ne manj od minimalne urne postavke.

• Uvajanje novih delavcev je ključen del vsakega delovnega procesa.

Praksa je že vključena v nekaterih programih na srednji šoli in fakulteti.

Za prakso in plačilo prakse se dogovoriš z delodajalcem, kjer boš prakso opravljal/a. V nekaterih primerih ti lahko pripada nagrada (odvisno od podjetja, kolektivne pogodbe…) in povračilo stroškov (prevoz, malica). Plačilo in vso dokumentacijo uredi delodajalec. Vse informacije glede prakse dobiš tudi na šoli ali fakulteti.

Predlagamo, da si urediš obvezno zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonodajo Republike Slovenije in določbami EU, saj lahko v primeru poškodbe nastanejo stroški zdravljenja.

Za ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja se obrni na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

S 1. 6. 2022 se zaslužki prek študentskega servisa do višine minimalne plače (določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo) ne štejejo več v izračun za dodelitev otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca.

Zakonska podlaga: tretji odstavek 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Zaslužki prek študentskega servisa pa se upoštevajo pri izračunu preostalih pravic po ZUPJS, kot sta denarna socialna pomoč in subvencija za najemnino.

Delodajalci morajo zagotoviti dijakom/študentom varnost in zdravje pri delu (VPP - varstvo pri delu).

To vključuje, da dijakom/študentom glede na oceno tveganja za določeno delovno mesto omogočijo vsa potrebna zaščitna sredstva (npr. delovna oblačila, rokavice, glušnike ...), da se delo lahko opravlja varno.

Usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu (VPD) poteka v dveh delih:

• Teoretični del, ki se ga lahko izvede tudi izven delovnega mesta, vendar mora usposabljanje opraviti pooblaščena oseba, kot je varnostni inženir, strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec.
• Praktični del, ki je prilagojen specifičnim delovnim nalogam in se izvaja izključno na delovnem mestu pod nadzorom strokovnjaka.

Kaj pa HACCP?

Za izobraževanje o higieni živil (HACCP) je odgovoren nosilec živilske dejavnosti. Delodajalec mora imeti pripravljen načrt izobraževanja za zaposlene. Ali izobraževanje opravlja notranja odgovorna oseba ali zunanji izvajalec, se odloča podjetje samo.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.

Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Zakon o delovnih razmerjih v določa, da je delavec (v tem primer študent), ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, le-to dolžan povrniti.

Študent, ki ima odprt S. P. izgubi pravico do dela prek študentskega servisa.

Področje statusa in pravic, ki iz njega izhajajo, je urejeno v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis). Študentom iz naslova statusa študenta pripadajo določene pravice in ugodnosti, kot so npr. pravica do zdravstvenega varstva, subvencioniranega prevoza, subvencionirane prehrane, subvencioniranega bivanja, možnosti dela preko študentske napotnice in možnost štipendiranja, vendar le pod pogojem, da študent ni v delovnem razmerju, ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, ni poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda.

Da. Obvezno zdravstveno zavarovanje (OOZ) za študente določa 22. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), enako velja tudi za obvezni zdravstveni prispevek (OZP).

Ko v koledarskem letu dopolniš 26 let in ti poteče status študenta, moraš urediti zdravstveno zavarovanje.

Primer: Če 1. 5. 2024 dopolniš 26 let, moraš zavarovanje urediti do 30. 9. 2024.

Za podrobnejše informacije se obrni na ZZZS, kjer ti bodo pojasnili vse o obveznem zdravstvenem zavarovanju in prispevku.

Več informacij.

Do višine mesečne minimalne bruto plače državna štipendija ne vpliva.

• Državno štipendijo za dijake in študente dodeljujejo centri za socialno delo, ki upoštevajo vse osebe v gospodinjstvu, njihov dohodek in premoženje.
• Pri tem je dohodek iz študentskega dela do višine 100 % bruto minimalne plače od junija 2022 izvzet iz izračuna (za leto 2024 znesej do višine 1.253,90 evra bruto).
• Če dijak/študent zasluži več, se upošteva le znesek nad to mejo.