Prijava za podjetja
Page name

Pomembne informacije

Delo prek študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe nisi dolžan podpisati.

Delodajalec pred začetkom opravljanja dela od tebe ne sme zahtevati podpisa dokumenta, s katerim bi se:

  • zavezal spoštovati konkurenčno klavzulo,
  • vnaprej odrekel določenim pravicam,
  • vnaprej strinjal, da ti delodajalec v primeru nesreče, za katero nisi odgovoren, zmanjša plačilo,
  • vnaprej strinjal, da ti delodajalec, v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov, samovoljno zmanjša urno postavko,
  • vnaprej odrekel plačilu pod določenimi pogoji.

V primeru, da je narava dela takšna, da kot študent rokuješ z raznimi dokumenti, ki vsebujejo podatke občutljive in strogo osebne narave, si dolžan podpisati izjavo o varovanju le-teh, skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

Za dela, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov. Pregled mora biti opravljen v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.

Predhodni zdravstveni pregled za študente, ki pri delodajalcu opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic, je obvezen:

  • kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu,
  • če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom,
  • kadar je pregled predpisan s posebnimi predpisi.

Vse navedeno velja tudi za dijake.

  • Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.

  • Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.

  • Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

  • Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Poglej si, koliko ur lahko opravijo študenti in dijaki:

Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi, nimaš vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. V primeru dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let, o odškodninski odgovornosti ter prepovedi diskriminacije in enake obravnave glede na spol.

Poglej si spodnji posnetek o pravicah in dolžnostih, ki jih imaš:

Zakon o delovnih razmerjih v 190. - 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.

Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur/dan (Zakonska podlaga 142. -146. člen ZDR-1):

  • V primeru, da si mlajši od 18 let in delaš vsaj 4,5 ure na dan, imaš pravico do odmora za malico 30 minut. Polnoletni imajo pravico do malice 30 minut, če delajo 8 ur na dan.

  • Mlajši od 18 let ne smejo opravljati nadur. Delaš lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.

  • Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno. To pomeni, da imaš med 22. in 6. uro naslednjega dne pravico do počitka oz. ne smeš delati. Med dvema delovnima dnevoma imaš pravico do počitka 12 ur, ter do tedenskega počitka 48 ur.

  • Opravljati ne smeš nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela. To so na primer: delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem.

  • Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za študente zakonsko ni določena. Predlagamo, da se o tem dogovoriš s podjetjem že pred začetkom dela.

Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.

Podjetje lahko študentu/dijaku povrne stroške prevoza tako, da mu to upošteva pri urni postavki, kar pomeni, da mora za ta znesek plačati vse prispevke in koncesijske dajatve od študentskega dela - se pravi tako, kot za ure, ki jih je študent/dijak opravil za tekoče delo. 

Za študente zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic. Zakonsko je določena minimalna urna postavka, povrnitev ostalih stroškov pa je dogovor med študentom in podjetjem.

Študent lahko prejme po dogovoru s podjetjem plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev... V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona.

Študent lahko ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

Obstaja možnost, da študent čez leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve ...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oziroma plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more vrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

Med dnevnim delom ima študent, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Študent, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu.

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno z dolžino dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.

Napotnica je lahko podlaga za delo v Sloveniji.

Nekateri programi na srednji šoli in fakulteti vključujejo tudi prakso. Za prakso in plačilo prakse se dogovoriš z delodajalcem, kjer boš prakso opravljal/a. V nekaterih primerih ti lahko pripada nagrada (odvisno od podjetja, kolektivne pogodbe…) in povračilo stroškov (prevoz, malica). Plačilo in vso dokumentacijo uredi delodajalec. Vse informacije glede prakse dobiš tudi na šoli ali fakulteti.

S 1. 6. 2022 se zaslužki prek študentskega servisa do višine minimalne plače (določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo) ne štejejo več v izračun za dodelitev otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca.

Zakonska podlaga: tretji odstavek 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Zaslužki prek študentskega servisa pa se upoštevajo pri izračunu preostalih pravic po ZUPJS, kot sta denarna socialna pomoč in subvencija za najemnino.

Kako podaljšam status?

Piši nam na [email protected] ali pokliči na najbližjo poslovalnico.

Poslovalnice

Obvestila

Image
12.09.2022

Status za leto 2022/23

Podaljšamo avtomatsko

Preberi več
Image
07.09.2022

V naših poslovalnicah študentske prehrane ni več možno urejati.

Preberi več