Pogosta vprašanja

Click for English, Croatian or Albanian version.

Splošno

Kdo lahko dela prek študentskega servisa?

  • Osnovnošolci

Osnovnošolci lahko prvič delajo prek študentskega servisa, ko dopolnijo 15 let in se vpišejo v srednjo šolo.

  • Dijaki

Redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let.

  • Redni in izredni študentje

Študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini.

  • Udeleženci izobraževanja odraslih (izredni dijaki)

Izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let, se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, niso v delovnem razmerju, niso prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe, se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

  • Tujci

Tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji, in tujci, ki študirajo v Sloveniji.

Kako poteka delo prek študentskega Servisa?

Kaj potrebujem za vpis v e-Študentski Servis?

  • davčno številko,
  • dokument o statusu študenta/dijaka:
    - potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko/dijaško izkaznico z veljavno nalepko,
    - osnovnošolci  (9. razredi) potrebujete zaključno spričevalo in potrdilo o šolanju za 1. letnik srednje šole.
  • Če boš v tekočem šolskem letu vpisan/a na fakulteto oziroma visokošolski zavod v Sloveniji, ti bomo status podaljšali avtomatsko (podatek bomo pridobili v Enotni evidenci vpisov), zato ti dokazila o statusu ni treba pošiljati/prilagati.

Včlaniš se lahko prek obrazca ali v naših poslovalnicah.

Zakaj je študentsko delo najboljša možnost zaposlitve za dijake in študente?

  • Založimo zaslužke - ne čakaš na denar.

Zaslužek za opravljeno delo prejmeš takoj, ko nam podjetje pošlje obračun ur (velja za podjetja z dobro boniteto). Nakazilo prejmeš v 100 % znesku takoj in ti ni treba čakati na plačilo podjetja.

  • Vedno veš, koliko si zaslužil/a in kdaj si dobil/a nakazilo.

Ob nakazilu prejmeš SMS o zaslužku. Vse svoje zaslužke lahko preveriš v e-poslovalnici.

  • Enostavno in hitro najdeš delo zase.

Nudimo ti veliko ponudbo enostavnih, strokovnih in visoko strokovnih del v Sloveniji. Poglej prosta dela.

  • Izterjava zaslužka.

V primeru neplačil izterjamo tvoj zaslužek, saj je postopek izterjave za posameznika izjemno zapleten, zamuden in je lahko veliko finančno breme za posameznika.

  • Posredujemo v primeru spora s podjetjem.

V primeru, da pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

  • Beleženje vseh izkušenj, ki jih pridobiš z delom prek e-Študentskega Servisa.

Izkušnje, ki jih pridobiš med študijem, beležimo v e-poslovalnici pod zavihkom "Moje izkušnje". Ko iščeš zaposlitev, lahko dokument natisneš ali shraniš in ga priložiš k svojemu življenjepisu.

  • Brezplačno dohodninsko svetovanje.

V primeru, da imaš vprašanja glede dohodnine, se lahko obrneš na e-Študentski Servis.

  • Dodatne ugodnosti, darilca, popusti.

Skozi vse leto nagrajujemo člane, nudimo popuste in ugodnosti, organizacijo predavanj in seminarjev.

Pregledovanje prostih del, zaslužkov, naročanje napotnic ...

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če pavziram?

S 1. 1. 2007 se je ukinila možnost dela prek študentskega servisa za pavzerje. Spremembo je sprejel Državni zbor RS 14. 7. 2006 (Uradni list RS 79/206, dne 27. 7. 2006).

Ali osnovnošolci lahko delamo?

Da, če si zaključil/a osnovno šolo in dopolnil/a 15 let ter boš pridobil/a status dijaka s tekočim šolskim letom.

Status osnovnošolcem dodelimo na podlagi spričevala o zaključeni osnovni šoli in potrdila o vpisu za tekoče šolsko leto.

Do kdaj lahko delam prek študentskega servisa?

  • Dokler si dijak ali študent.
  • Do dopolnjenega 26 leta starosti, če se šolaš kot udeleženec izobraževanja odraslih – izredni dijak.
  • Če diplomiraš na 1. bolonjski stopnji, imaš status do konca študijskega leta, v katerem si zaključil študij.
  • Če magistriraš na 2. bolonjski stopnji, imaš status do konca študijskega leta, v katerem si zaključil študij.

Ali lahko izredni dijaki delamo prek študentskega servisa? Kaj pa izredni študenti?

Od 1. 9. 2006 dalje izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko delate prek študentskega servisa, če nisi v delovnem razmerju, prijavljen/a kot brezposelna oseba ali se ne izobražuješ v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljaš, če si mlajši od 26 let.

Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo prek študentskega servisa.

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če se zaposlim in še vedno študiram?

Z zaposlitvijo izgubiš možnost dela prek študentskega servisa.

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če nisem državljan Republike Slovenije in študiram v Sloveniji? Katere dokumente potrebujem?

Da, delo na podlagi napotnice lahko opravljaš tudi, če si študent tuje univerze, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravlja študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Potrebuješ naslednje dokumente:

  • številko slovenskega bančnega računa,
  • slovensko davčno številko,
  • dokazilo o statusu študenta v Sloveniji.

Če si nerezident in nameravaš ostati v Sloveniji dlje časa, si uredi status rezidenta. Več informacij.

Ali lahko opravljam delo za fizično osebo, ki nima registriranega podjetja ali druge ustrezne pravne podlage?

Delo za fizično osebo, ki nima registriranega podjetja, lahko opravljaš le na ustrezni pravni podlagi (osebno dopolnilno delo, podjemna pogodba, avtorska pogodba ...).

Ali lahko opravljam delo v tujini?

V tujih državah je za opravljanje dela, treba pridobiti dovoljenje za delo in ostalo dokumentacijo. Veliko informacij in napotkov za delo v tujini je dostopnih na spletu evropski mladinski portal in mreža EURES.
V primeru, da bi delal/a v oddaljenih destinacijah ti svetujemo, da se obrneš na STA potovanja, kjer uredijo vse potrebno (delovno dovoljenje, zdravstveno zavarovanje ...).

Pred začetkom dela se je treba seznaniti predvsem z nacionalno zakonodajo države.

Ali moram pred začetkom študentskega dela opraviti zdravniški pregled?

Za dela, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let. Vse navedeno velja tudi za dijake.

Kako podaljšam status dijaka/študenta?

Status podaljšaš tako, da se prijaviš v e-poslovalnico in klikneš na Podaljšaj status.

Pošlji nam dokazilo o statusu, ki je lahko:

  • potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko/dijaško izkaznico z veljavno nalepko,
  • osnovnošolci  (9. razredi) potrebujete zaključno spričevalo in potrdilo o šolanju za 1. letnik srednje šole.
  • Če boš v tekočem šolskem letu vpisan/a na fakulteto oziroma visokošolski zavod v Sloveniji, ti bomo status podaljšali avtomatsko (podatek bomo pridobili v Enotni evidenci vpisov), zato ti dokazila o statusu ni treba pošiljati/prilagati.

O napotnicah

Kdaj moram dvigniti napotnico?

Napotnica je pravna podlaga za delo prek študentskega servisa, zato jo moraš dvigniti pred začetkom dela. To je pomembno, ker bo v nasprotnem primeru tvoje delo »delo na črno«, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba s podjetjem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

Napotnico lahko naročiš:

Ob naročilu napotnice nam sporočiš:

  • priimek in ime ter rojstni datum
  • naziv podjetja, pri katerem boš delal/a
  • vrsto dela

Ali imam lahko izdanih več napotnic za različna podjetja? Ali imam lahko izdanih več napotnic za isto podjetje?

Izdanih imaš lahko več napotnic za različna podjetja. Če v enem podjetju opravljaš različna dela, imaš lahko v tem podjetju izdanih več napotnic.

Napotnice v elektronski obliki

Kaj pomeni, da podjetje uporablja napotnico v elektronski obliki?

To pomeni, da podjetju in tebi ne pošljemo papirne oblike napotnice, ampak jo prikažemo podjetju in tebi v e-poslovalnici ter pošljemo SMS s povezavo do izdane napotnice.

Kako bom prejel/a napotnico v elektronski obliki?

Prejel/a boš SMS s povezavo do napotnice v elektronski obliki (odpre se ti PDF), vidna in dostopna pa je tudi v tvoji e-poslovalnici, pod zavihkom Napotnice/Izdane napotnice.

Kako lahko dobim napotnico v papirni obliki, če jo nujno potrebujem?

Napotnico v papirni obliki lahko natisneš v e-poslovalnici pod Izdanimi napotnicami ali nas pokličeš in bomo natisnili duplikat.

Ali je napotnica veljavna kot original, če jo sam/a natisnem?

Da, tudi če sam/-a natisneš napotnico, je veljavna kot original.

Kako prekličem elektronsko napotnico, ker nisem delal/a?

Lahko kontaktiraš eno od naših poslovalnic in jo bomo razveljavili.

Kaj, če podjetje obišče inšpektor za delo in od mene zahteva napotnico, pa je nimam v fizični obliki?

Na telefonu poiščeš SMS s povezavo do napotnice ali se prijaviš v svojo e-poslovalnico in jo poiščeš pod Izdanimi napotnicami. S klikom na “Natisni” se ti odpre PDF, ki ga lahko natisneš.

Kako podjetje potrdi napotnico v elektronski obliki?

Podjetje potrdi (elektronsko podpiše) napotnico v e-poslovalnici za podjetja, ti pa potrditev vidiš izpisano na napotnici v elektronski obliki.

Kako poiščem delo?

Kako poiščem delo?

Ponudbo prostih del si lahko ogledaš na naši spletni strani.

V e-poslovalnici lahko dnevno pregledaš kontaktne informacije za 30 prostih del.

Izpolni prijavo za aktivne iskalce del in ob ponovnem vstopu v e-poslovalnico se ti bodo izpisovala dela, primerna tvojim izkušnjam, znanju in željam.

Delo sem si našel sam, kakšna je vloga študentskega servisa?

Če si sam poiščeš delo, je pomembno, da se s podjetjem predhodno dogovoriš o pogojih dela ter o višini plačila.
Pomembno je, da imaš napotnico pred začetkom dela, zato je ne pozabi pravočasno naročiti.

Ali lahko delam prek napotnice, če se šolam v tujini?

Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah v tujini, lahko delajo prek napotnice. Dokazilo o statusu je v tem primeru potrdilo o vpisu na tuji šoli ali fakulteti.

Med delom

Ali je res, da mi podjetje ne sme ponuditi urne postavke, ki je nižja od 4,89 € bruto?

V skladu z odredbo MDDSZEM se je 1. 4. 2019, minimalna urna postavka zvišala iz 4,73 € bruto na 4,89 € bruto (4,13 € neto).

Pripravili smo informativni izračun zaslužka, kjer lahko izračunaš bruto v neto urne postavke postavke ali obratno.

Ali sem dolžan podpisati kakršnokoli pogodbo o študentski zaposlitvi?

Delo prek študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe nisi dolžan podpisati.

Na kaj moram biti pozoren pred začetkom dela?

Že pred začetkom dela se s podjetjem natančno dogovori o pogojih dela:

  • o plačilu (plačilo za delo, uvajanje, obračunavanje stimulativnega dela, inventurni manko ...),
  • trajanju dela,
  • zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju,
  • roku, v katerem lahko pričakuješ plačilo.

Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov.

Pomembno je tudi, da ti podjetje ob začetku dela potrdi napotnico. To pomeni, da podpiše en izvod napotnice ali jo elektronsko podpiše (če uporablja napotnice v elektronski obliki).

Na študentskem servisu se lahko pozanimaš, kako redno plačuje tvoje potencialno podjetje in pred začetkom dela na www.neplacniki.info preveriš, ali je to podjetje na seznamu neplačnikov študentskega dela.

Če kljub temu pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

Če pride do nesoglasja, izpolni obrazec v e-poslovalnici (Pomoč/Zastavi vprašanje) ali nas kontaktiraj.

Kakšne so moje pravice in obveznosti po Zakonu o delovnih razmerjih?

Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi, nimaš vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. V primeru dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let ter o odškodninski odgovornosti.

Kdaj in zakaj sta podjetje in študent odškodninsko odgovorna?

Zakon o delovnih razmerjih v določa, da je delavec (v tem primer študent), ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo podjetju, le-to dolžan povrniti.

Spori in reševanje sporov

V primeru nesoglasij se lahko obrneš na e-Študentski Servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem.

  • Če želiš zastaviti vprašanje na temo sporov, izpolni obrazec v e-poslovalnici.
  • V primeru, ko podjetje ne plača računa, se potrudimo, da prejmeš dogovorjeno plačilo. Celoten proces izterjave zaslužka lahko spremljaš v e-poslovalnici (Pregled zaslužkov).
  • Če meniš, da podjetje ne izpolnjuje dogovora, sklenjenega pred začetkom dela, ali krši tvoje pravice, nas lahko kontaktiraš in pojasniš okoliščine spora oziroma kršitve. Kontaktirali bomo podjetje in ga opozorili na izpolnjevanje obveznosti.
  • Lahko tudi pisno zahtevaš, da podjetje kršitev odpravi in izpolni obveznosti. Seznam območnih enot Inšpektorata za delo najdeš na: www.id.gov.si.

Plačilo za delo (zalaganje, obveščanje)

Kaj pomeni, da zaslužke zalagate v 100 % znesku?

Na e-Študentskem Servisu 94 % zaslužkov vseh študentov založimo v 100 % znesku.
To pomeni, da nakažemo denar takoj po končanem delu (velja za podjetja z dobro boniteto). Torej isti ali naslednji delovni dan, ko prejmemo izpolnjeno napotnico s podjetja/organizacije.

Koliko dobim na svoj bančni račun?

Če ti podjetje nakaže 5 €/h bruto, dobiš na račun 4,22 €/h neto, razlika (0,78 €) pa je odvedena kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo.

Pripravili smo informativni izračun zaslužka, kjer lahko izračunaš bruto v neto urne postavke postavke ali obratno.


Klikni na informativni izračun pokojninske dobe.

Oglej si, kam gredo prispevki od študentskega dela. 

Kam gredo prispevki od študentskega dela?

Vse prispevke v celoti plača delodajalec. Poglej si, kateri prispevki so s tem plačani in kdo dobi koliko. 

Zakaj moram plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

Delo, izplačano prek študentske napotnice se šteje v pokojninsko dobo. Evidenco vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ob bruto nakazila se odvede 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Klikni na informativni izračun pokojninske dobe.

Pripravili smo informativni izračun zaslužka, kjer lahko izračunaš bruto v neto urne postavke postavke ali obratno.

V primeru, da je dijak ali študent pred opravljanjem začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan in bo v obvezno zavarovanje na kateri drugi podlagi (kot je npr. prostovoljno zavarovanje; zavarovanje iz naslova samozaposlitve, statusa družbenika ali prejemanja starševskega dodatka; ...) vključen tudi v času opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, zanj ni potrebno obračunati in odvesti prispevkov dijaka ali študenta za obvezno in pokojninsko zavarovanje (15,5%).

Oglej si, kam gredo prispevki od študentskega dela. 

Kako se šteje pokojninska doba?

Pokojninska doba se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. Klikni na informativni izračun.

V enem letu se študentu lahko prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe.

V pokojninsko dobo se štejejo vsa nakazila od 1. februarja 2015 naprej.

Ali je razlika med pokojninsko in delovno dobo?

Ja, pokojninska doba ni delovna doba.

Z delom prek študentskega servisa pridobiš pokojninsko dobo, ki se ti bo upoštevala, ko se boš upokojil/a. Delovna doba je doba, ki jo pridobiš z delom v rednem delovnem razmerju. Ko se boš upokojeval/a, se ti bodo seštele vse pokojninske dobe – tista, ki si jo pridobila s študentskim delom in tista, ki jo pridobiš z redno zaposlitvijo. Prispevki, ki se odvajajo študentom, so torej prispevki za pokojninsko dobo.

Kje dobim izpis o trajanju pokojninske dobe?

  • Na območni enoti ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ali

Trajanje pokojninske dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 54 % povprečne mesečne plače za leto 2015 in 56 % povprečne mesečne plače za leto 2016, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto.

Primer izpisa o trajanju pokojninske dobe

Dodatno pojasnilo s strani ZPIZ

Naredi informativni izračun.

Kam se pokojninska doba vpisuje in kdo vodi evidenco?

Evidenco vodi ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Prispevke za študente in podjetja (15,5 % + 8,85 % + 6,36 % + 0,53 %) študentski servis odvaja FURS-u hkrati z nakazilom zaslužka študentu (84,5 %) in o tem dnevno poroča na individualnih rek obrazcih FURS-u.

Ali se tujcem odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

Tujcem se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 % odvede, ne odvede pa se v primeru, da gre za tujega državljana, ki je že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na kateri drugi podlagi in to pred izdajo napotnice izkaže z ustreznim potrdilom tuje institucije, ki ni starejše od 30 dni.

Kako do plačila za opravljeno delo (podjetje je nakazalo premalo denarja, ali ga sploh ni nakazalo)?

Če meniš, da podjetje ne izpolnjuje dogovora, sklenjenega pred začetkom dela, ali krši tvoje pravice, lahko:

1. Kontaktiraš študentski servis, ki te je napotil na delo v podjetje in pojasniš okoliščine spora oziroma kršitve. Študentski servis praviloma kontaktira podjetje in ga opozori na izpolnjevanje obveznosti.

2.
Pisno zahtevaš, da podjetje kršitev odpravi in da svoje obveznosti izpolni. Najbolje, da zahtevek pošlješ priporočeno ali po elektronski pošti, kar lahko uporabiš kot dokaz v morebitnem nadaljnjem postopku. Če podjetje v roku 8 delovnih dni po vročeni pisni zahtevi, ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve lahko:

  • V roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahtevaš sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem,
  • in predlagaš posredovanje inšpektorja za delo v sporu.

Seznam območnih enot Inšpektorata za delo najdeš na: http://www.id.gov.si/
Zakon izrecno določa, da za denarne terjatve rokov ni, vendar je pri tem treba upoštevati omejitev po določbi Obligacijskega zakona, da denarne terjatve zastarajo v petih letih.

Vir:
- 200. člen Zakona o delovnih razmerjih
- 346. člen Zakona o obligacijskih razmerjih

Ali mi lahko podjetje zniža urno postavko za delo?

Podjetjec ne more znižati postavke za že opravljeno delo ali spreminjati pridobljenih pravic za nazaj. Znižanje urne postavke lahko velja šele od tvoje seznanitve o spremembi oziroma znižanju urne postavke.

Na kakšne načine me obvestite o nakazilu mojega zaslužka?

SMS: je najhitrejša pot do informacije o prejetem zaslužku. Ko ti nakažemo denar, pošljemo tudi SMS obvestilo o nakazilu.

E-POSLOVALNICA: vsak trenutek lahko preveriš svoje zaslužke tako za tekoči mesec kakor tudi za pretekle mesece.

Ali mi podjetje lahko nakaže zaslužek za opravljeno delo za nazaj, če mi je status že potekel?

Podjetje ti lahko nakaže zaslužek, saj si delo opravljal v času, ko si še imel/a status in veljavno napotnico.

E-poslovalnica

Kaj je e-poslovalnica?

E-poslovalnica je tvoja varna spletna poslovalnica.

Za uporabo e-poslovalnice potrebuješ e-naslov in geslo, ki ga prejmeš ob vpisu v e-Študentski Servis.

Kaj vse lahko počnem v e-poslovalnici?

  • dnevno pregleduješ prosta dela
  • izpolniš prijavo za aktivne iskalce del
  • naročiš napotnico
  • preverjaš zaslužke in napotnice
  • urejaš "Moje izkušnje"
  • dobiš informacije o dohodnini
  • urejaš svoje podatke
  • vprašaš za nasvet

e-poslovalnico uporablja več kot 20.000 dijakov/študentov mesečno.

Zavarovanja

Kako je urejeno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji?

Kako je zdravstveno zavarovanje urejeno v Sloveniji si lahko preberete na tej povezavi.

Kako je z zavarovanjem, ko dijak/študent dopolni 26 let?

17. 11. 2017 je v veljavo stopil nov Zakon o urejanju položaja študentov (ZUPŠ). Kdaj si mora po novem študent/dijak urediti zdravstveno zavarovanje si lahko preberete na tej povezavi.

Zdravstveno zavarovanje - pogosta vprašanja

Vsa pogosta vprašanja v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem najdete na tej povezavi.

Ali na podlagi prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (v višini 0,53 %), ki ga plačuje podjetje, ob poškodbi prejmem odškodnino?

Ne, saj gre za prispevek, ki se plačuje za dodatno tveganje pri opravljanju dela. Iz naslova plačevanja tega prispevka si upravičen/a do zdravstvenih storitev, ki so posledica poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Skladno z ZUJF-C ga mora plačevati podjetje.

Dijak/študent dobi redno zaposlitev

Kaj mora študent storiti, ko se redno zaposli. V primeru, da se dijak/študent redno zaposli izgubi pravico do študentskega dela. Več informacij.

Študent diplomira

Vse o tej tematiki lahko preberete tukaj.

Dijak/študent izgubi status

Kako ravnati ob izgubi statusa študenta si lahko preberete tukaj.

Predpisi za delo dijakov in študentov

Varnost pri delu

Vsi delavci ne glede na to, kakšna je pravna podlaga njihovega dela, morajo biti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu teoretično in praktično poučeni z varnostjo in zdravjem pri delu.

Ali so pri zaposlovanju dijakov kakšni posebni predpisi?

Ne gre za predpise, ki so vezani na dijaški status, temveč za zakone in predpise s področja zaposlovanja. Zakonodaja za določene vrste dela zahteva določeno izobrazbo (trgovec, prodajalec), za določena dela pa se zahteva polnoletnost (delo na višini).

Ali obstaja omejitev števila delovnih ur študenta?

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur/dan (Zakonska podlaga 142. -146. člen ZDR-1):

Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.

Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.

Podjetje ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona: delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen), delavcu, ki še ni dopolnil 18 let.

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Kakšni predpisi veljajo za nočno delo študentov?

Zakon o delovnih razmerjih v 190. - 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne. Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Ali je študent upravičen do povračila stroškov prevoza in malice?

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za študente zakonsko ni določena.

Predlagamo, da se o tem dogovoriš s podjetjem že pred začetkom dela. Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.
Podjetje lahko študentu/dijaku povrne stroške prevoza tako, da mu to upošteva pri urni postavki, kar pomeni, da mora za ta znesek plačati vse prispevke in koncesijske dajatve od študentskega dela - se pravi tako, kot za ure, ki jih je študent/dijak opravil za tekoče delo. 

Kako je s stroški dnevnic, prenočišč in drugih dodatnih stroškov študentov?

Za študente zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic.
Določitev višine plačila za opravljeno delo in stroške je v celoti prepuščena dogovoru med študentom in podjetjem.

Študent lahko prejme po dogovoru s podjetjem plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev ...
V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona.

Študent lahko ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

Obstaja možnost, da študent čez leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve ...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oziroma plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more vrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

Ali mora podjetje za študenta, ki opravlja delo s svojim avtomobilom, napisati potni nalog?

Podjetje je dolžno v primeru uporabe študentovega avtomobila na službeni poti, študentu izdati potni nalog.

Ali je treba študentu plačati tudi odmor?

Med dnevnim delom ima študent, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Študent, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu.

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi, sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.

Si našel-a iskano informacijo?

X