Objavljeno: 8. 4. 2026

O študentskem delu kroži veliko napačnih trditev. Nekateri menijo, da študentsko delo ne šteje, da ni pravno urejeno ali da je slabo zaščiteno. V resnici gre v Sloveniji za zakonsko izredno urejeno obliko začasnega in občasnega dela, ki dijakom in študentom omogoča pridobivanje izkušenj ter zaslužka in pokojninske dobe. V nadaljevanju so zbrani najpogostejši miti in ključna dejstva o tem, kako študentsko delo v resnici deluje.

---

Ključna dejstva o študentskem delu:

• Študentsko delo v Sloveniji ima določeno minimalno urno postavko.
• Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se redno usklajuje z minimalno plačo.
• Študentsko delo šteje v pokojninsko dobo.
• Študentsko delo ni prekarno.
• Provizija študentskega servisa znaša 2,7% od vrednosti računa, ki ga plača delodajalec.

---

Najpogostejši miti o študentskem delu

1. Mit: Študentsko delo ne šteje

✔ Resnica: Študentsko delo v Sloveniji prinaša pokojninsko dobo.

Od študentskega dela se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se delo upošteva pri pokojninski dobi.

Kaj to pomeni zate?

• Z delom pridobivaš delovne izkušnje,
• razvijaš kompetence za zaposlitev,
• pridobivaš pokojninsko dobo.

V času šolanja lahko dijaki in študenti v povprečju pridobijo približno 2 leti pokojninske dobe.

---

2. Mit: Študentsko delo ni urejeno

✔ Resnica: Študentsko delo v Sloveniji je zakonsko urejeno.

Študentsko delo je del reguliranega sistema, ki določa pravice in obveznosti ter zagotavlja zaščito dijakov in študentov.

Pri študentskem delu imaš:

• Zagotovljeno minimalno urno postavko.
• Evidenco delovnega časa, ki zagotavlja pravilno plačilo.
• Pravico do plačanega odmora za malico.
• Plačano uvajanje, ki se šteje v delovni čas.
• Plačane prispevke in dajatve.
• Študentski servis, ki skrbi za varnost plačila in pomaga z mediacijami v primeru nesoglasij.

To pomeni, da je študentsko delo urejena, jasno regulirana in zaščitena oblika dela za mlade v Sloveniji.

---

3. Mit: Študentsko delo je prekarno delo

✔ Resnica: Študentsko delo v Sloveniji ni prekarno delo.

Študentsko delo je posebna oblika dela, ki je vezana na status dijaka ali študenta in je namenjena obdobju izobraževanja.

Kaj to pomeni zate?

• Delo lahko prilagajaš svojim šolskim obveznostim.
• Opravljaš ga le v času šolanja.
• Vključuje socialne in zdravstvene prispevke.
• Imaš določene pravice in zaščito, ki izhajajo iz statusa dijaka/študenta.

To pomeni, da študentsko delo ni negotova oblika dela, ampak urejena in prilagodljiva možnost za pridobivanje izkušenj med šolanjem.

---

4. Mit: Večina denarja gre študentskemu servisu

✔ Resnica: Večina sredstev gre študentu, servis prejme le 2,7 %.

Strošek, ki ga poravna delodajalec, predstavlja:

• tvoj zaslužek za opravljeno delo,
• zakonske prispevke za socialna zavarovanja, ki se plačujejo državi in
• javne dajatve, ki se plačujejo državi.

Prispevki financirajo:

• pokojninski sistem,
• zdravstvo,
• štipendije,
• študentske domove in infrastrukturo
• dolgotrajno oskrbo …

Kaj to pomeni zate?

• Večina plačila gre tebi za opravljeno delo,
• del sredstev se vrača v obliki štipendij in študentskih ugodnosti,
• študentsko delo je vključeno v širši družbeni in socialni sistem.

---

5. Mit: Študent mora plačati za študentsko delo

✔ Resnica: Študentsko delo je za dijake in študente brezplačno.

Dijaki in študenti ne plačujejo provizije ali stroškov za posredovanje dela. Vse zakonske dajatve in prispevke plača delodajalec.

Kaj to pomeni zate?

• Za opravljeno delo prejmeš dogovorjeno plačilo,
• nimaš dodatnih stroškov za študentski servis,
• storitve posredovanja dela in podpore so zate brezplačne,
• plačilo ne sme biti nižje od zakonsko določene minimalne urne postavke, številna dela pa so plačana tudi višje, predvsem tista, ki zahtevajo več znanja ali odgovornosti.

---

6. Mit: Študentski servis ti samo najde delo

✔ Resnica: Študentski servis ti pomaga tudi pri izplačilu in zaščiti pravic.

Študentski servis ne skrbi samo za iskanje dela, ampak te podpira skozi celoten proces.

Kaj to pomeni zate?

• Pomaga ti najti delo,
• skrbi za izplačilo zaslužka,
• v večini primerov založi tvoje plačilo (95 % primerov),
• pomaga pri izterjavi, če delodajalec ne plača,
• nudi pomoč in svetovanje,
• posreduje pri sporih z delodajalcem,
• skrbi za zaščito tvojih pravic,
• pomaga ti razumeti davke in dohodnino,
• skrbi za administracijo in napotnice,
• skrbi za tehnološko podporo, da na spletni strani, hitro in enostavno urediš vse v zvezi s študentskim delom,
• prijavi te v zavarovanje, plačuje v javne blagajne ter poroča zate državnim institucijam.

---

7. Mit: Če delodajalec ne plača, ostaneš brez zaslužka

✔ Resnica: Plačilo je visoko zaščiteno (95 % primerov založi servis).

V 95 % primerov študentski servis založi tvoje nakazilo, zato zaslužek prejmeš tudi, če delodajalec še ni poravnal svojih obveznosti.

Kaj to pomeni zate?

• Dobiš plačilo hitro po končanem delu.
• ne čakaš na plačilo delodajalca, saj študentski servis nakaže zaslužek v naprej (založi),
• če pride do težav, študentski servis pomaga pri izterjavi,
• na voljo imaš pomoč in zaščito pri reševanju sporov.

Primeri neplačil so zelo redki. (1 na 10.000 mladih oz. 0,01 %).

---

8. Mit: Študentsko delo je samo fizično delo ali strežba

✔ Resnica: Vključuje tudi strokovna in zahtevnejša dela.

Vedno več študentov opravlja:

• dela v svoji stroki,
• projektna dela,
• zahtevnejše naloge.

Kaj to pomeni zate?

• Lahko pridobiš izkušnje na svojem področju,
• razvijaš kompetence za prihodnjo zaposlitev,
• povečaš svoje možnosti za zaposlitev po študiju.

---

9. Mit: Študentsko delo nima vpliva na zaposlitev

✔ Resnica: Pogosto vodi do zaposlitve.

Z delom v času šolanja pridobivaš izkušnje in kompetence, ki jih delodajalci iščejo.

Po raziskavah se kar 62 % mladih po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, kjer so že opravljali študentsko delo, 90,3 % pa jih uspešno takoj preide na trg dela.

Kaj to pomeni zate?

• Povečaš svoje možnosti za zaposlitev,
• pridobiš izkušnje, ki jih delodajalci cenijo,
• spoznaš prihodnje sodelavce,
• lažje narediš prehod iz šolanja v prvo zaposlitev.

---

10. Mit: Večina študentov dela celo leto

✔ Resnica: Študentsko delo poteka občasno.

Dijaki in študenti delajo le občasno, ne skozi celo leto.

• 70 % jih opravi do 3 mesece študentskega dela,
• 20 % pa jih dela od 4 do 6 mesecev na leto.

Povprečni obseg dela je:

• približno 8,2 ure na teden,
• približno 2,5 meseca na leto.

V resnici 99 % dijakov in študentov dela občasno in začasno.

---

11. Mit: Delodajalec lahko zniža plačilo ali ne plača uvajanja

✔ Resnica: Dogovorjena urna postavka mora biti izplačana, vključno z uvajanjem.

Delodajalec mora izplačati urno postavko, ki je bila dogovorjena ali oglaševana, uvajanje pa se šteje kot delovni čas in mora biti plačano.

Kaj to pomeni zate?

• Delodajalec ti ne sme znižati plačila brez dogovora,
• dobiš plačano tudi uvajanje in začetno usposabljanje,
• plačilo mora biti v skladu z dogovorom,
• plačilo ne sme biti nižje od uzakonjene minimalne urne postavke, številna dela pa so plačana tudi višje, predvsem tista, ki zahtevajo več znanja ali odgovornosti.

---

12. Mit: Študentsko delo opravljajo predvsem starejši

✔ Resnica: Večina je starih med 18 in 24 let.

Starejših študentov je zelo malo — tistih, starejših od 28 let, je samo okrog 1 %.

Kaj to pomeni?

• Študentsko delo je namenjeno mladim v času izobraževanja.
• Večina mladih se po končani šoli hitro zaposli, tudi zaradi izkušenj s študentskim delom.
• Študentsko delo je prilagojeno študentskemu življenju in obveznostim.

---

13. Mit: Mladoletni nimajo posebne zaščite

✔ Resnica: Mladoletni imajo dodatno zakonsko zaščito.

Za mladoletne veljajo posebna pravila glede:

• dovoljenih vrst dela,
• delovnega časa,
• varnosti in zdravja pri delu.

👉 Podrobneje: Posebna pravila za mladoletne

---

14. Mit: Plačilo »na roko« je študentsko delo

✔ Resnica: Plačilo »na roko« ni študentsko delo, ampak delo na črno.

Če delodajalec ne odda obračuna ur študentskemu servisu, dijak ali študent pa prejme plačilo »na roko«, to pomeni kršitev zakonodaje. Takšno delo ni vključeno v sistem študentskega dela in zanj veljajo stroge kazni za delodajalca in tudi za posameznika.

Kaj to pomeni zate?

• Delo ni prijavljeno, zato se ti ne šteje v pokojninsko dobo.
• Za delo niso plačani prispevki za socialno in zdravstveno zavarovanje.
• Nimaš zagotovljenega pravnega varstva v primeru neplačila.
• Študentski servis ti ne more pomagati pri izterjavi ali reševanju sporov.
• Nimaš zaščite glede minimalne urne postavke in drugih pravic.

To pomeni, da delo »na črno« ni varna ali urejena oblika dela, ampak predstavlja tveganje za tvoje pravice, zaslužek in prihodnost.

Delo na črno je po slovenski zakonodaji sankcionirano s kaznijo med 5.000 - 26.000 € za delodajalca ter 100 - 2.500 € za posameznika (dijaka ali študenta).

---

• Študentsko delo v Sloveniji je zakonsko urejena oblika začasnega in občasnega dela za dijake in študente.

• Vključuje plačilo prispevkov, minimalno urno postavko, pravno zaščito in pridobivanje pokojninske dobe.

• Študentski servisi poleg posredovanja dela skrbijo za administracijo, zaščito pravic mladih, izterjavo neplačanih zaslužkov ter informiranje mladih in delodajalcev.

---

Pripravil: e-Študentski Servis