Pogosta vprašanja

Naročanje študentov

Kako poteka naročanje študentov?

Potrebo po delu nam sporočite:

V najkrajšem možnem času bomo objavili oglas za delo na spletni strani.

Urna postavka

Ali je res, da delodajalec ne sme dijaku/študentu ponuditi dela po urni postavki, ki je nižja od 4,53 € bruto?

V skladu z odredbo MDDSZEM se je 1. septembra 2016, minimalna urna postavka zvišala iz 4,5 € bruto na 4,53 € bruto.

Napotnice in pogodba

Kdaj moramo poskrbeti za naročilo napotnice?

Napotnica je pravna podlaga za delo prek študentskega servisa, zato jo je treba vedno naročiti pred začetkom dela. To je pomembno, ker je v nasprotnem primeru opravljanje dela dijaka/študenta "delo na črno" in v primeru inšpekcijskega pregleda bi bila kaznovana oba. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

Napotnico lahko za svojega dijaka/študenta naročite:

Za naročilo napotnice potrebujemo naslednje podatke:

  • priimek in ime
  • naziv delodajalca
  • vrsta dela

Kako pravilno izpolnimo napotnico?

Vsaka napotnica za delo je sestavljena iz 4-ih izvodov:

  • Prvi izvod: napotnica za podjetje/naročnika.
  • Drugi izvod: napotnica za dijaka/študenta ob nastopu dela.
  • Tretji izvod: potrdilo za študentski servis.
  • Četrti izvod: potrdilo za podjetje/naročnika.

Zaslužke študentov/dijakov obračunate v e-poslovalnici za podjetja ali na obračunskih listih.

Ali moramo z dijaki/študenti poleg napotnice skleniti še pogodbo?

Posebne pogodbe o delovnem razmerju se ne sklepajo. Napotnica nadomešča pogodbo, zato vam ni treba sklepati dodatnih pogodb.

Ali ima dijak/študent lahko hkrati izdanih več napotnic za različna podjetja in ali ima lahko izdanih več napotnic za isto podjetje?

Dijak/študent ima lahko izdanih več napotnic za različna podjetja. Če v vašem podjetju opravlja različna dela, ima lahko izdanih več napotnic.

e-poslovalnica za podjetja

Kaj omogoča spletna poslovalnica za podjetja?

e-poslovalnica za podjetja vam omogoča, da elektronsko naročate študente, napotnice, obračunavate ure ...).

e-poslovalnica za podjetja je direkten vstop v bazo dogodkov med vami, vašimi študenti in študentskim servisom.

Katera dela lahko opravimo v e-poslovalnici za podjetja?

  • Obračun zaslužkov dijakov in študentov.
  • Naročanje študentov za delo.
  • Naročanje novih napotnic.
  • Pregledovanje računov.
  • Pregled in izpis podatkov po stroškovnih mestih ali oddelkih.
  • Arhiv vseh podatkov o poslovanju s študentskim servisom.
  • Hitro iskanje podatkov (študenti, plačila, vrste dela, skupine).

Kako naročimo geslo za vstop v e-poslovalnico za podjetja?

Geslo in uporabniško ime za uporabo e-poslovalnice za podjetja vam bomo poslali na osnovi izpolnjenega obrazca.

Račun in koncesijska dajatev

Kako izračunam stroške za delo študenta/dijaka?

Znesek na računu za opravljeno študentsko delo izračunamo tako, da bruto znesku na napotnici dodamo:

  • 16 % – koncesijska dajatev
  • 2 % – dodatna koncesijska dajatev
  • 15,74 % – prispevki (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 %, prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %)

16 % + 2 % + 15,74 % = 33,74 %

Skupni odstotek dajatev in prispevkov znaša 33,74 %, na to se obračuna še 22 % DDV.


Bližnjica za hitro pot do zneska na računu:

Bruto znesek na napotnici pomnožimo s faktorjem 1,3374 in dobimo znesek za plačilo na računu (brez DDV-ja).

Kliknite na kalkulator za izračun.

Primer:

  • študent opravi 40 ur po 5 €/h bruto
    delodajalec plača 200 € x 1,3374 = 267,48 € (brez DDV-ja)
    študent dobi nakazanih 169 € neto

Dijaku/študentu se odvede 15,50 % od bruto zneska na napotnici za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se mu šteje v pokojninsko dobo.

Kako so razporejena sredstva iz koncesijskih dajatev?

Podjetja plačajo koncesijsko dajatev (16 %) in dodatno koncesijsko dajatev (2 %).

Koncesijska dajatev se deli na:

  • 3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije
  • 3,8 % študentski servis
  • 8,41 % proračunski sklad ministrstva (za štipendije)
  • Dodatna koncesijska dajatev 2 % se nakazuje v državni proračun

  • 3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije
  • ŠOS s temi sredstvi financira Študentske organizacije Univerze (ŠOU v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem), študentske klube (člane Zveze ŠKIS) in lastno delovanje.
  • 2 % dodatne koncesijske dajatve sta namenjena za izgradnjo domov in izboljšanje pogojev študija
  • Izgradnja študentskih domov in izboljšanje študijskih pogojev na univerzah.
  • 3,8 % ostane študentskemu servisu
    Pokrivanje stroškov opravljanja dejavnosti posredovanja dela, materialnih stroškov, financiranje dejavnosti, stroškov nakazil članom, zalaganja oz. kreditiranja zaslužkov članov, dodatnih storitev za člane in podjetja ter za ostale stroške, povezane s posredovanjem del dijakom/študentom.
  • 8,41 % gre v proračunski sklad ministrstva (za štipendije)
    Za proračunski sklad ministrstva in ta sredstva so namenjena za štipendije študentov in dijakov.

Kako se obračuna DDV?

Podjetje, ki je davčni zavezanec obračuna in plača DDV (15,74 %) od prispevkov delodajalca, torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo organizacija oz. koncesionar (študentski servis).
Ker pa je organizacija oz. koncesionar tudi zavezanec za plačilo koncesijske dajatve, se DDV obračuna tudi od zaračunane koncesijske in dodatne koncesijske dajatve delodajalcu. Preberite mnenje.

Kako so razporejeni prispevki, ki jih plačuje delodajalec?

  • Prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 0,53 %
    Gre za dodatno tveganje pri opravljanju dela.
  • Prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %
    Zajema vse storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja (nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnim vozilom, zdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu ...).
  • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga morajo poravnati delodajalci v višini 8,85 %
    Zajema zavarovanje za primer smrti, telesne okvare in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Celotno administracijo in birokracijo v imenu podjetja ureja študentski servis. To pomeni, da podjetju treba oddajati evidenc, poročil, vse prispevke odvaja študentski servis.

Grafični prikaz - porazdelitev odvajanja prispevkov


Skupni odstotek dajatev in prispevkov podjetja znaša 33,74 %, na to se obračuna še 22 % DDV.

Moje izkušnje

Študent nam je poslal dokument »Moje izkušnje« Kaj je to?

»Moje izkušnje« je storitev, dostopna za naše člane v e-poslovalnici. Pripravljena je z razlogom, da člani lahko sproti beležijo znanja in spretnosti, ki so jih pridobili s študentskim delom.

Storitev prinaša kakovosten informativen pregled delovnih aktivnosti tekom opravljanja študentskega dela. Z dokumentom pridobite enostaven in verodostojen pregled vseh znanj, ki jih je študent pridobil v času študija.

Ali so zabeležene izkušnje relevantne/preverjene?

Kadrovska služba e-Študentskega Servisa je pripravila kompetence v sodelovanju s strokovnjaki iz Zavoda Nefiks. Kompetence so profesionalno izdelane in pripravljene glede na vrsto dela, ki je zapisana na napotnici. V primeru, da bi želeli preveriti verodostojnost zabeleženih izkušenj kandidata, lahko to preverite pri kadrovski službi e-Študentskega Servisa prek e-pošte izkusnje@studentski-servis.com.

Prednosti e-Študentskega Servisa

Katere so glavne prednosti e-Študentskega Servisa?

  • Odlična regijska pokritost s poslovalnicami.
  • Strokovnost in kakovost, kar je odraz dolgoletnega dela na tem področju.
  • Uporaba kakovostne, uporabniku prijazne e-poslovalnice za podjetja, dostopne prek spleta.
  • Izbor kandidatov za delo iz največje baze članov (več kot 150.000 dijakov/študentov).
  • Ciljno iskanje kandidata za delo s pomočjo sodobnih programskih orodij (e-poslovalnica za podjetja, e-poslovalnica za študente).
  • Hitrost in prilagodljivost.

Kakšne so prednosti študentskega dela za podjetja?

  • Prilagodljiv način zaposlovanja.
    Začasno zaposlovanje dijakov/študentov ne zahteva pogodbe o delu, odpravnine in odpovednega roka, zato lahko podjetje sodelovanje kadarkoli prekine.
  • Račun študentskega servisa je za podjetje strošek.
    Ker smo davčni zavezanci, se DDV na koncesijsko dajatev in prispevke lahko poračuna z izstopnim davkom.
  • Dopust ni predviden.
    Ker gre za začasno obliko zaposlovanja.
  • Dijak/študent ne pričakuje bonitet.
    Kot na primer službeno vozilo, mobilni telefon in druge stimulacije, ki so v navadi pri redno zaposlenih delavcih.

Zakaj je študentsko delo najboljša možnost zaposlitve?

  • Zaposliti študenta je fleksibilno in hitro.
    Če potrebujete delavca hitro in za kratkotrajno delo, je najem študenta najhitrejša rešitev.
  • Sklepanje pogodb ni potrebno.
  • e-Študentski Servis poskrbi za celotno administracijo in birokracijo.
    Hitro in enostavno vam izdamo napotnice, poiščemo ustrezno število kandidatov za delo, uredimo nakazila, kar vam olajša administrativne postopke pri zaposlovanju študentov.
  • Študentsko delo je najcenejša oblika dela za študente in dijake.
    Študentom in dijakom založimo zaslužek (velja za podjetja z dobro boniteto). Podjemna pogodba in redna zaposlitev sta dražji obliki zaposlitve.
  • Študentje lahko opravljajo raznolika dela.
    Študent lahko opravlja zelo raznolika dela. Sem sodijo enostavna dela (čiščenje, pakiranje, fizična dela) kakor tudi strokovna dela, ki jih opravljajo študenti zaključnih letnikov študija (fotografiranje, administrativna dela, projektna dela). Omejitev, ki jih poznamo pri sklepanju avtorskih pogodb, ki se lahko uporabljajo zgolj za zelo omejen izbor del s področja književnosti, znanosti in umetnosti, torej ni.
  • e-poslovalnica za podjetja.
    e-poslovalnica za podjetja vam omogoča obračun dela, pregled stroškov, naročanje napotnic, oddajo oglasov za delo in ostalo podporo pri zaposlovanju dijakov/študentov.

Varnost in zdravje pri delu

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu

Podjetja in organizacije, ki si pri opravljanju dejavnosti pomagate s študenti, morate poskrbeti za njihovo varnost in zdravje pri delu. V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto je treba študentu zagotoviti vsa zaščitna sredstva (delovno obleko, rokavice, glušnike ...) za varno opravljanje del.

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu je sestavljeno iz dveh delov:

  • Teoretični del se lahko opravlja tudi izven delovnega mesta, vendar ga mora izvajati za to pooblaščena oseba (varnostni inženir v podjetju oziroma strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec). Informacije o datumu tečajev in prijava.
  • Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen posebnostim delovnega mesta, zato se izvaja izključno na delovnem mestu. Potek praktičnega dela pripravi varnostni inženir/strokovni delavec v podjetju ali pogodbeni izvajalec.

HACCP sistem in higienski minimum

Z novim pravilnikom osnovni in obnovitveni tečaji higienskega minimuma niso več predvideni v obliki, kot so se izvajali.
Odgovornost za izobraževanje o higieni živil se prenese na nosilca živilske dejavnosti. Le ta mora imeti načrt izobraževanja svojih zaposlenih. Odločitev, ali izobraževanje izvaja nosilec živilske dejavnosti oziroma imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor, ali se izobraževanje prepusti zunanji strokovni organizaciji, je na strani delodajalca.

Ali mora študent pred začetkom dela opraviti zdravniški pregled?

  • Obseg pregleda in preiskav iz 1. do 5. točke 6. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev je obvezen za delo na vsakem delovnem mestu.
  • Pregledi in preiskave iz 6. in 7. točke pa za delo na takem delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja posebna nevarnost za zdravje delavca oziroma izpostavljenost delavca posebnim tveganjem pri delu.
  • Glede na to, da je obseg pregleda in preiskav od 1. do 5. točke enak pregledu, ki ga študentom zagotavlja program preventivnega zdravstvenega varstva študentov, za dela na delovnih mestih, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.
  • Kadar pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev posebnim tveganjem pri delu, pa mora delodajalec, ki nudi delo delavcu – študentu zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena pravilnika, in sicer pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k citiranemu pravilniku določa izjava o varnosti za posamezno delovno mesto.
  • Vse navedeno velja tudi za dijake, ki delajo prek napotnice študentskega servisa. Dodatne informacije.

O zavarovanjih

Kaj je obvezno in kaj dodatno zdravstveno zavarovanje?

Dijaki in študenti so zdravstveno zavarovani kot družinski člani, dokler se šolajo in jim ni treba plačevati posebnih premij za obvezno in zdravstveno zavarovanje.
V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so otroci v celoti zdravstveno zavarovani kot družinski člani:

  • Do dne, ko jim poteče status dijaka/študenta,
  • ko se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje ali
  • sklenejo zaposlitev.

Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študentje, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kako se dijak ali študent zdravstveno zavaruje, ko nima več statusa študenta/dijaka ali ko dopolni 26 let?

Kako se dijak/študent zdravstveno zavaruje, ko nima več statusa ali ko dopolni 26 let?

Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo imeti urejenega vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami.
S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Naj poenostavimo: če ima študent urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja in če gre k zdravniku, mu večine storitev ni treba dodatno plačati.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.

Študenti si tako morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Študent ima dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:

  • lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali
  • zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje).

Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov zdravljenja v celoti, lahko sklene dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako, da se obrnejo na naše partnersko podjetje e-Zavarovanja d.o.o., kjer bodo uredili in podali celovito informacijo v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem po 26. letu ali izgubi statusa.

Kontakt:
GSM: 040 556 489
Tel: 01 2008 830
E-pošta: info@e-zavarovanja.com
Spletna stran: www.e-zavarovanja.com

Ali obstajajo še kakšne druge oblike zdravstvenega zavarovanja?

Obstajajo tudi 'nadstandardna' zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo višji standard storitev (samoplačniške storitve, dodatno nego, zdravila, boljše pripomočke, materiale ...). Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne zagotavlja več kritja vseh stroškov zdravstvenih storitev in zdravil v celoti.

Obvezno zavarovanje tako pokrije le določen odstotni delež cene zdravstvene storitve, razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev pa moramo plačati sami. Ti stroški za doplačila so lahko zelo visoki, vendar se jim lahko izognemo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim si zagotovimo, da bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica. Več informacij najdete na spletni strani e-Zavarovanja.

Ali na podlagi prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (v višini 0,53 %), ki ga plačujemo delodajalci, ob poškodbi prejme študent odškodnino?

Ne, saj gre za prispevek, ki se plačuje za dodatno tveganje pri opravljanju dela. Iz naslova plačevanja tega prispevka so študenti upravičeni do zdravstvenih storitev, ki so posledica poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Skladno z ZUJF-C ga mora plačevati delodajalec.

Predpisi za delo dijakov in študentov

Ali so pri zaposlovanju dijakov kakšni posebni predpisi?

Ne gre za predpise, ki so vezani na dijaški status, temveč za zakone in predpise s področja zaposlovanja. Zakonodaja za določene vrste dela zahteva določeno izobrazbo (trgovec, prodajalec), za določena dela pa se zahteva polnoletnost (delo na višini).

Ali je slovenska ureditev študentskega dela prek študentskih servisov v skladu z evropskimi normami, ali potrebuje še kakšno prilagoditev?

Slovenska ureditev študentskega dela prek agencij za zaposlovanje (študentskih servisov) v bistvenih elementih že upošteva evropsko zakonodajo, predvsem kar zadeva prepoved dela otrok, mlajših od 15 let, varstvo osebnih podatkov, nadzor pristojnih organov nad zakonitostjo poslovanja študentskih servisov ... Različnost slovenske zakonodaje na tem področju pa se kaže v sami organizaciji posredovanja dela in plačilu storitve, ki jo agencija zaračuna delodajalcu, vendar pa takšna ureditev ni v nasprotju z evropsko zakonodajo in ne zahteva posebne prilagoditve.

Ali obstaja omejitev števila delovnih ur študenta?

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur/dan (Zakonska podlaga 142. -146. člen ZDR-1):

  • Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.
  • Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.
  • Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona: delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen), delavcu, ki še ni dopolnil 18 let.
  • Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
  • Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Katero urno postavko naj navedemo na obračun dela?

Navedite bruto urno postavko. Najlažje obračunate študentom zaslužek kar v e-poslovalnici za podjetja.

Kliknite na informativni izračun.

Kakšni predpisi veljajo za nočno delo študentov?

Zakon o delovnih razmerjih v 190. - 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.

Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Ali je študent upravičen do povračila stroškov prevoza in malice?

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za študente zakonsko ni določena.

Predlagamo, da se o tem dogovorite že pred začetkom dela. Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.

Podjetje lahko študentu vrne stroške prevoza tako, da mu prizna večje število ur, kar pomeni, da mora za ta znesek plačati vse prispevke in koncesijske dajatve od študentskega dela - se pravi tako kot za ure, ki jih je študent opravil za tekoče delo. Dokument s strani FURS-a.

Kako je s stroški dnevnic, prenočišč in drugih dodatnih stroškov študentov?

Za študente zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic.
Določitev višine plačila za opravljeno delo in stroške je v celoti prepuščena dogovoru med študentom in podjetjem.

Študent lahko prejme po dogovoru s podjetjem plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev ...
V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona.

Študent lahko ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

Obstaja možnost, da študent čez leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve ...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oziroma plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more vrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

Ali mora podjetje za študenta, ki opravlja delo s svojim avtomobilom, napisati potni nalog?

Podjetje je dolžno v primeru uporabe študentovega avtomobila na službeni poti, študentu izdati potni nalog.

Ali moramo študentu plačati tudi odmor?

  • Med dnevnim delom ima študent, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.
  • Študent, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu.
  • Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi, sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.
  • Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
  • Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.
Zakonska podlaga (154. - 156. člen ZDR-1)

Katere evidence moramo voditi v primeru zaposlovanja študentov?

Svetujemo vam, da vodite evidence, ki jih določajo predpisi na področju zaposlovanja (evidenco o izrabi delovnega časa, opravljenih urah, osebne podatke študentov).

Ali lahko oddamo oglas za delo kot fizična oseba?

Ne, delo za fizično osebo lahko druga fizična oseba opravlja le na ustrezni pravni podlagi (osebno dopolnilno delo, podjemna pogodba, avtorska pogodba ...).

Kako je z delom v tujini?

V tujih državah je za opravljanje dela, treba pridobiti dovoljenje za delo in ostalo dokumentacijo. Pred začetkom dela se je treba seznaniti predvsem z nacionalno zakonodajo države.