Pogosta vprašanja

Naročanje študentov

Kako oddamo oglas za prosto delo?

Ko potrebujete študente za delo, se prijavite v e-poslovalnico.

Kliknite na zavihek "Prosta dela" in nato gumb "Oddaj nov oglas za delo".

Prosto delo bomo v najkrajšem možnem času objavili na naši spletni strani.

Urna postavka

Kakšne so okvirne urne postavke in kakšna je minimalna urna postavka?

Urna postavka za študentsko delo je dana ponudba po Obligacijskem zakoniku.

Delodajalec ne more znižati postavke za že opravljeno delo oz. spreminjati pridobljenih pravic za nazaj. Znižanje urne postavke lahko velja šele od seznanitve študenta o spremembi oz. znižanju urne postavke.

Preverite:

Napotnice

e-poslovalnica za podjetja

Kaj omogoča spletna poslovalnica za podjetja?

e-poslovalnici za podjetja lahko elektronsko naročate in natisnete napotnice, obračunavate študentske ure, oddate oglas za prosto delo ...).

V e-poslovalnici lahko opravljene študentske ure iz vaše Excel datoteke uvozite v e-poslovalnico za podjetja.

Za lažjo predstavo smo postopek uvoza Excel datoteke na kratko opisali in pripravili VIDEO POSNETEK.

Katera dela lahko opravimo v e-poslovalnici za podjetja?

  • Obračun zaslužkov dijakov in študentov.
  • Naročanje študentov za delo.
  • Naročanje novih napotnic.
  • Pregledovanje računov.
  • Pregled in izpis podatkov po stroškovnih mestih ali oddelkih.
  • Arhiv vseh podatkov o poslovanju s študentskim servisom.
  • Hitro iskanje podatkov (študenti, plačila, vrste dela, skupine).

Kako naročimo geslo za vstop v e-poslovalnico za podjetja?

Geslo in uporabniško ime za uporabo e-poslovalnice za podjetja vam bomo poslali na osnovi izpolnjenega obrazca.

Račun in koncesijska dajatev

Kako izračunamo stroške za delo študenta/dijaka?

Znesek na računu za opravljeno študentsko delo izračunamo tako, da bruto znesku na napotnici dodamo:

  • 16 % – koncesijska dajatev
  • 2 % – dodatna koncesijska dajatev
  • 15,74 % – prispevki (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, prispevek za zdravstveno zavarovanje)

16 % + 2 % + 15,74 % = 33,74 %

Skupni odstotek dajatev in prispevkov znaša 33,74 %, na to se obračuna še 22 % DDV.


Bližnjica za hitro pot do zneska na računu:

Bruto znesek na napotnici pomnožimo s faktorjem 1,3374 in dobimo znesek za plačilo na računu (brez DDV-ja).

Kliknite na kalkulator za izračun.

Primer:

  • študent opravi 40 ur po 6,00 €/h bruto
    delodajalec plača 240 € x 1,3374 = 320,98 € (brez DDV-ja)
    študent dobi nakazanih 202,80 € neto

Dijaku/študentu se odvede 15,50 % od bruto zneska na napotnici za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se mu šteje v pokojninsko dobo.

Kako so razporejena sredstva iz koncesijskih dajatev?

Koncesijska dajatev je zakonsko predpisana, vsi koncesionarji (študentski servisi) imajo enako koncesijsko dajatev (2,69%).

Kako se obračuna DDV?

Podjetje, ki je davčni zavezanec obračuna in plača DDV (15,74 %) od prispevkov delodajalca, torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo organizacija oz. koncesionar (študentski servis).
Ker pa je organizacija oz. koncesionar tudi zavezanec za plačilo koncesijske dajatve, se DDV obračuna tudi od zaračunane koncesijske in dodatne koncesijske dajatve delodajalcu. Preberite mnenje.

Grafični prikaz - porazdelitev odvajanja prispevkov


Skupni odstotek dajatev in prispevkov podjetja znaša 33,74 %, na to se obračuna še 22 % DDV.

Moje izkušnje

Kaj so »Moje izkušnje«?

Pri prijavi za prosto delo lahko študent priloži dokument "Moje izkušnje", v katerem se sproti beležijo znanja in spretnosti, ki jih je pridobil z delom prek e-Študentskega Servisa.
V dokumentu so zapisane kompetence glede na vrsto dela, ki je zapisana na napotnici.


V primeru, da želite preveriti verodostojnost zabeleženih izkušenj, nam pišite na e-mail: [email protected]

Prednosti e-Študentskega Servisa

Katere so glavne prednosti e-Študentskega Servisa?

  • Odlična regijska pokritost s poslovalnicami.
  • Strokovnost in kakovost, kar je odraz dolgoletnega dela na tem področju.
  • Uporaba kakovostne, uporabniku prijazne e-poslovalnice za podjetja, dostopne prek spleta.
  • Izbor kandidatov za delo iz največje baze članov (več kot 150.000 dijakov/študentov).
  • Ciljno iskanje kandidata za delo s pomočjo sodobnih programskih orodij (e-poslovalnica za podjetja, e-poslovalnica za študente).
  • Hitrost in prilagodljivost.

Zakaj je študentsko delo najboljša možnost zaposlitve?

  • Zaposliti študenta je fleksibilno in hitro.
    Če potrebujete delavca hitro in za kratkotrajno delo, je najem študenta najhitrejša rešitev.
  • Sklepanje pogodb ni potrebno.
  • e-Študentski Servis poskrbi za celotno administracijo in birokracijo.
    Hitro in enostavno vam izdamo napotnice, poiščemo ustrezno število kandidatov za delo, uredimo nakazila, kar vam olajša administrativne postopke pri zaposlovanju študentov.
  • Študentsko delo je najcenejša oblika dela za študente in dijake.
    Študentom in dijakom založimo zaslužek (velja za podjetja z dobro boniteto). Podjemna pogodba in redna zaposlitev sta dražji obliki zaposlitve.
  • Študentje lahko opravljajo raznolika dela.
    Študent lahko opravlja zelo raznolika dela. Sem sodijo enostavna dela (čiščenje, pakiranje, fizična dela) kakor tudi strokovna dela, ki jih opravljajo študenti zaključnih letnikov študija (fotografiranje, administrativna dela, projektna dela). Omejitev, ki jih poznamo pri sklepanju avtorskih pogodb, ki se lahko uporabljajo zgolj za zelo omejen izbor del s področja književnosti, znanosti in umetnosti, torej ni.
  • e-poslovalnica za podjetja.
    e-poslovalnica za podjetja vam omogoča obračun dela, pregled stroškov, naročanje napotnic, oddajo oglasov za delo in ostalo podporo pri zaposlovanju dijakov/študentov.

Varnost in zdravje pri delu

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu

Podjetja in organizacije, ki si pri opravljanju dejavnosti pomagate s študenti, morate poskrbeti za njihovo varnost in zdravje pri delu. V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto je treba študentu zagotoviti vsa zaščitna sredstva (delovno obleko, rokavice, glušnike ...) za varno opravljanje del.

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu je sestavljeno iz dveh delov:

  • Teoretični del se lahko opravlja tudi izven delovnega mesta, vendar ga mora izvajati za to pooblaščena oseba (varnostni inženir v podjetju oziroma strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec).
  • Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen posebnostim delovnega mesta, zato se izvaja izključno na delovnem mestu. Potek praktičnega dela pripravi varnostni inženir/strokovni delavec v podjetju ali pogodbeni izvajalec.

HACCP sistem in higienski minimum

Z novim pravilnikom osnovni in obnovitveni tečaji higienskega minimuma niso več predvideni v obliki, kot so se izvajali.
Odgovornost za izobraževanje o higieni živil se prenese na nosilca živilske dejavnosti. Le ta mora imeti načrt izobraževanja svojih zaposlenih. Odločitev, ali izobraževanje izvaja nosilec živilske dejavnosti oziroma imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor, ali se izobraževanje prepusti zunanji strokovni organizaciji, je na strani delodajalca.

Ali mora študent pred začetkom dela opraviti zdravniški pregled?

Obseg pregleda in preiskav iz 1. do 5. točke 6. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev je obvezen za delo na vsakem delovnem mestu.
Pregledi in preiskave iz 6. in 7. točke pa za delo na takem delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja posebna nevarnost za zdravje delavca oziroma izpostavljenost delavca posebnim tveganjem pri delu.
Glede na to, da je obseg pregleda in preiskav od 1. do 5. točke enak pregledu, ki ga študentom zagotavlja program preventivnega zdravstvenega varstva študentov, za dela na delovnih mestih, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.
Kadar pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev posebnim tveganjem pri delu, pa mora delodajalec, ki nudi delo delavcu – študentu zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena pravilnika, in sicer pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k citiranemu pravilniku določa izjava o varnosti za posamezno delovno mesto.

Predhodni zdravstveni pregled za študente, ki pri delodajalcu opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic, je obvezen:

  • kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu,
  • če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom,
  • kadar je pregled predpisan s posebnimi predpisi.

Vse navedeno velja tudi za dijake. Dodatne informacije.

O zavarovanjih

Kako je urejeno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji?

Kako je zdravstveno zavarovanje urejeno v Sloveniji si lahko preberete na tej povezavi.

Ali mora delodajalec poskrbeti za oddajo obrazca M12?

Delodajalcu ni treba oddajati obrazca M12. Študentski servis ob vsakem nakazilu poroča o plačanih prispevkih in odda obrazec M12.

Zdravstveno zavarovanje - pogosta vprašanja

Vsa pogosta vprašanja v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem najdete na tej povezavi.

Ali na podlagi prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (v višini 0,53 %), ki ga plačujemo delodajalci, ob poškodbi prejme študent odškodnino?

Ne, saj gre za prispevek, ki se plačuje za dodatno tveganje pri opravljanju dela. Iz naslova plačevanja tega prispevka so študenti upravičeni do zdravstvenih storitev, ki so posledica poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Skladno z ZUJF-C ga mora plačevati delodajalec. Celotno administracijo in vse prispevke v imenu podjetja ureja študentski servis. 

V katera socialna zavarovanja so vključeni dijaki/študentje?

Vključeni so v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Kakšen je postopek v primeru nesreče dijaka/študenta?

1. Prijava nezgode: Če se je zgodila nesreča na delovnem mestu, je potrebno le to takoj javiti neposrednemu vodji, delodajalcu. Delodajalec mora poskrbeti, da se nezgoda prijavi Inšpekciji RS za delo , si takoj ogledati mesto nezgode in izpolniti prijavo nezgode pri delu na obrazcu ER 8 (objavljen na spletni strani Inšpektorata RS za delo).

2. Zdravnik: Zdravljenje in predlog za oceno invalidnosti pri invalidski komisiji.

3. Vloga in uveljavljanje pravic na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Potrebna dokumentacija, ki jo zahteva ZPIZ:
- potrjena prijava o nesreči oz. nezgodi pri delu,
- potrdilo o plačanem prispevku s strani študentskega servisa,
- ocena invalidnosti s strani osebnega zdravnika.

Predpisi za delo dijakov in študentov

Ali so pri zaposlovanju dijakov kakšni posebni predpisi?

Ne gre za predpise, ki so vezani na dijaški status, temveč za zakone in predpise s področja zaposlovanja. Zakonodaja za določene vrste dela zahteva določeno izobrazbo (trgovec, prodajalec), za določena dela pa se zahteva polnoletnost (delo na višini).

Ali je slovenska ureditev študentskega dela prek študentskih servisov v skladu z evropskimi normami, ali potrebuje še kakšno prilagoditev?

Slovenska ureditev študentskega dela prek agencij za zaposlovanje (študentskih servisov) v bistvenih elementih že upošteva evropsko zakonodajo, predvsem kar zadeva prepoved dela otrok, mlajših od 15 let, varstvo osebnih podatkov, nadzor pristojnih organov nad zakonitostjo poslovanja študentskih servisov ... Različnost slovenske zakonodaje na tem področju pa se kaže v sami organizaciji posredovanja dela in plačilu storitve, ki jo agencija zaračuna delodajalcu, vendar pa takšna ureditev ni v nasprotju z evropsko zakonodajo in ne zahteva posebne prilagoditve.

Ali obstaja omejitev števila delovnih ur študenta?

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur/dan (Zakonska podlaga 142. -146. člen ZDR-1):

  • Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.
  • Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.
  • Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona: delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen), delavcu, ki še ni dopolnil 18 let.
  • Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
  • Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Katero urno postavko naj navedemo na obračun dela?

Navedite bruto urno postavko. Najlažje obračunate študentom zaslužek kar v e-poslovalnici za podjetja.


Pripravili smo informativni izračun zaslužka, kjer lahko izračunate bruto v neto ali obratno.

Kakšni predpisi veljajo za nočno delo študentov?

Zakon o delovnih razmerjih v 190. - 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.

Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Ali je študent upravičen do povračila stroškov prevoza in malice?

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za študente zakonsko ni določena.

Predlagamo, da se o tem dogovorite že pred začetkom dela. Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.

Podjetje lahko študentu/dijaku povrne stroške prevoza tako, da mu to upošteva pri urni postavki, kar pomeni, da mora za ta znesek plačati vse prispevke in koncesijske dajatve od študentskega dela - se pravi tako, kot za ure, ki jih je študent/dijak opravil za tekoče delo. Dokument s strani FURS-a.

Kako je s stroški dnevnic, prenočišč in drugih dodatnih stroškov študentov?

Za študente zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic.
Določitev višine plačila za opravljeno delo in stroške je v celoti prepuščena dogovoru med študentom in podjetjem.

Študent lahko prejme po dogovoru s podjetjem plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev ...
V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona.

Študent lahko ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

Obstaja možnost, da študent čez leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve ...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oziroma plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more vrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

Ali mora podjetje za študenta, ki opravlja delo s svojim avtomobilom, napisati potni nalog?

Podjetje je dolžno v primeru uporabe študentovega avtomobila na službeni poti, študentu izdati potni nalog.

Ali moramo študentu plačati tudi odmor?

  • Med dnevnim delom ima študent, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.
  • Študent, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu.
  • Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi, sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.
  • Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
  • Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.

Katere evidence moramo voditi v primeru zaposlovanja študentov?

Svetujemo vam, da vodite evidence, ki jih določajo predpisi na področju zaposlovanja (evidenco o izrabi delovnega časa, opravljenih urah, osebne podatke študentov).

Ali lahko oddamo oglas za delo kot fizična oseba?

Ne, delo za fizično osebo lahko druga fizična oseba opravlja le na ustrezni pravni podlagi, kot je osebno dopolnilno delo, podjemna pogodba, avtorska pogodba ...

Kako je z delom v tujini?

V tujih državah je za opravljanje dela, treba pridobiti dovoljenje za delo in ostalo dokumentacijo. Pred začetkom dela se je treba seznaniti predvsem z nacionalno zakonodajo države.

Reševanje sporov

V primeru, da pride do nesoglasij, se lahko obrnete na e-Študentski Servis.

Posredovali bomo kot mediator med študentom in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

Za vse informacije nas lahko kontaktirate ali pokličete v poslovalnice.