Povprečna urna postavka za študentsko delo

Objavljeno: 3. 6. 2025

Povprečna urna postavka študentskega dela je ta hip za 10 % višja kot lani, znaša 8,02 €/h neto oz. 9,32 bruto.
Če študent opravlja študentsko delo 2,5 meseca na leto, si v 5 letih študija prisluži eno leto pokojninske dobe.
Kar 62 % študentov se zaposli pri enem od delodajalcev, pri katerem so opravljali študentsko delo.

V poletnih mesecih se opravi največ študentskega dela. V e-Študentskem Servisu smo zato zbrali naslednje informacije in ugotovitve:

Ponudba del je padla, povpraševanje po mladih ostaja presežno

Ponudba študentskih del je v primerjavi z lanskim letom nekoliko manjša; ocenjujemo za okoli 10 %.

Nižja ponudba študentskih del pa je še vedno bistveno večja od povpraševanja mladih, kar dodatno dokazuje pomanjkanje kandidatov za delo ob rekordni zaposlenosti.

Povečanje ponudbe specifičnih del: Delodajalci vedno bolj iščejo šolajoče mlade za dela, ki so povezana s strokovnimi področji študija, kot so računalništvo, inženiring, digitalni marketing, zdravstvo in podobno. Ti trendi kažejo na premik v ponudbi študentskega dela od splošnih k delom, ki ponujajo specifične izkušnje in kompetence, koristne za karierno rast. Še vedno pa je v ponudbi kar nekaj preprostih začasnih in občasnih del kot npr. strežba, za katero pa delodajalci težko dobijo kandidate.

Med opravljenimi študentskimi deli prevladujejo predvsem naslednje vrste del:
1. Dela v prodaji in delo s strankami
2. Administrativna dela
3. Strokovna dela z različnih področij (računalništvo, programiranje, elektrotehnika, digitalni marketing, projektiranje, dela v zdravstveni negi, delo v kemiji in farmaciji)
4. Delo v gostinstvu in turizmu
5. Fizična dela (pakiranje, deklariranje, vrtnarska dela, skladiščna dela)
Povpraševanje mladih

Študenti pretežno iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo šolanja, prinašajo pomembne kompetence in vodijo do rednih zaposlitev. Mladim sta pomembna tudi ugled delodajalca ter dobro plačilo. Dijaki iščejo dela, ki so bližje doma, kjer je dostop z javnim prevozom, ki so enostavna in ki se jih da hitro priučiti.

Urne postavke – precej nad minimalno urno postavko

Povprečna urna postavka za študentsko delo je na e-Študentskem Servisu ta hip 9,32 €/h bruto (8,02 €/h neto, kar je 10 % višje kot v istem obdobju lani.

Povprečna bruto urna postavka v letu 2024 v Sloveniji je sicer znašala 8,72 €, kar je 6 % več kot v letu 2023 in 21 % več od minimalne urne postavke (7,34 €/h bruto). To dodatno kaže na to, da bodo delodajalci morali ponuditi višjo postavko, če želijo dobiti mlade kandidate, saj so generacije mladih manjše in imajo zato več izbire.

Po minimalni urni postavki imamo objavljenih samo 10 % prostih del, ki se tudi težko oddajo (v kolikor ne gre za strokovna dela, ki bi prispevala h kariernem razvoju posameznika).

Kakšne so povprečne urne postavke za vašo panogo?

Zgornja povprečna urna postavka velja za celoten trg študentskega dela. Vendar pa se zneski močno razlikujejo glede na vrsto dela, zahtevnost in specifična znanja, ki jih študent prinaša. Programiranje, poučevanje ali strokovna dela imajo običajno višje postavke kot enostavna administrativna ali lažja fizična dela.

Da boste lažje določili konkurenčno plačilo in hitreje privabili prave kandidate, smo za vas pripravili podroben pregled. Preverite aktualne povprečne urne postavke za najpogostejše vrste študentskih del.

Zakaj je študentsko delo za mlade pomembno?

Raziskava Mladi in trg dela je bila izvedena maja 2025 med 7.523 mladimi v Sloveniji, pri čemer je bila osrednja skupina anketiranih stara med 18 in 24 let (70 %), večinoma rednih dijakov ali študentov (86 %).

Pokazala je, da se mladim zdi študentsko delo pomembno:

● 79,2 % zaradi boljšega življenjskega standarda (da si lahko privoščijo nekaj več: izpit za avto, telefon, izlet…),

● 78,1 % zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in

● 69 % zaradi hitrega in varnega zaslužka (zalaganje plačila s strani študentskega servisa)

Poleg tega bi si kar 60,7 % mladih težko privoščilo študij brez študentskega dela, tako da je študentsko delo še vedno socialni korektiv, ki omogoča mladim šolanje ne glede na socialni status staršev oz. družine. Zaradi omejenih državnih štipendij in visokih stroškov življenja študentsko delo pomembno prispeva k finančni neodvisnosti študentov. Omogoča jim, da si lažje pokrivajo stroške bivanja, prehrane, študijskega gradiva in drugih potrebščin, ne da bi bili v celoti odvisni od staršev.

Študentsko delo šteje za pokojnino že 10 let

Študentsko delo je že 10 let vključeno v pokojninsko zavarovanje Z vsakim opravljanjem študentskega dela dijaki in študenti prispevajo v pokojninsko blagajno. Od leta 2015 naprej se za opravljeno delo plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da se čas, v katerem mladi opravljajo študentsko delo, šteje v pokojninsko dobo.

Velika večina mladih (⅔) študentsko delo opravlja do 3 mesece letno, pri čemer je povprečje na nacionalni ravni 2,5 meseca. Mladi torej tako v povprečju dobijo priznanega 2,5 meseca pokojninske dobe. Študentsko delo v 5 letih šolanja prinese približno eno leto pokojninske dobe.

Katere so pravice študentov in dijakov?

Pri študentskem delu so poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbo pri delu, zato se strošek dela že skoraj izenačuje z redno zaposlitvijo.

Poleg tega študentsko delo danes prinaša več pravic kot kdajkoli prej:

● minimalna urna postavka je uzakonjena (trenutno 7,34 € bruto),

● plačan je odmor za malico,

● delovni čas se evidentira,

● mladoletni delavci so posebej zaščiteni,

● veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, o delovnem času, o odmorih in počitkih itd.

● uvajanje mora biti plačano, prav tako oglaševana urna postavka.

Prva znanstvena analiza študentskega dela v Sloveniji

Študentsko delo v Sloveniji je v začetku leta 2025 dočakalo prvo znanstveno analizo. Profesorji in strokovnjaki so v monografiji Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji raziskali, kako je urejeno študentsko delo in kakšen vpliv ima na mlade.

Povečanje zaposlitvenih možnosti in prehod na trg dela

Raziskave kažejo, da se 62 % mladih po zaključku izobraževanja zaposli pri enem od delodajalcev, pri katerem so prej opravljali študentsko delo. To kaže na pomembno vlogo študentskega dela kot odskočne deske za prvo redno zaposlitev. Poleg tega študentsko delo omogoča gradnjo socialne mreže, kar dodatno povečuje zaposlitvene priložnosti.

Razvoj ključnih kompetenc in mehkih veščin

Študentsko delo omogoča mladim razvoj pomembnih kompetenc, kot prikazano na spodnji sliki. Takšne izkušnje povečujejo zaposljivost mladih, saj delodajalci cenijo praktične izkušnje in razvite mehke veščine.

Ključne kompetence, ki jih mladi dobijo s študentskim delo