Miti in resnice o študentskem delu
Objavljeno: 6. 8. 2026
Na e-Študentskem Servisu smo zbrali pogoste zmote in preverjena dejstva o študentskem delu.
Pogosto se pojavljajo napačne trditve o tem: Koliko dejansko prejme študentski servis? Ali je študentsko delo zakonsko urejeno? Ali študenti pridobivajo pokojninsko dobo?
Na e-Študentskem Servisu zato pojasnjujemo nekaj najpogostejših zmot in predstavljamo podatke, kako je študentsko delo urejeno v Sloveniji.
1. Kaj vse delajo študentski servisi?
✔ Študentski servisi opravljajo bistveno več kot le posredovanje dela.
Na e-Študentskem Servisu poleg posredovanja dela za dijake, študente in delodajalce skrbimo tudi za:
-
Iskanje ustreznih dijakov in študentov za delodajalce.
-
Informiranje, svetovanje in pomoč, tudi glede dohodnine.
-
Administracijo napotnic, obračunov, računov in nakazil.
-
Zaščito pravic študentov, pomoč pri neplačilih, izterjavo in posredovanje pri sporih.
-
Zalaganje zaslužkov, saj založimo 95 % zaslužkov dijakov in študentov.
-
Objavljanje neplačnikov na neplacniki.info
Na e-študentskem Servisu skupaj opravimo približno 20,5 milijona administrativnih opravil letno.
2. Ali študentski servisi mladim zaračunavajo storitve?
✔ Ne. Storitve študentskih servisov so za dijake in študente popolnoma **brezplačne.**
Stroške posredovanja študentskega dela krije delodajalec. Dijaki in študenti študentskemu servisu za njegove storitve ne plačujejo ničesar.
3. Ali je študentsko delo zakonsko urejeno?
✔ Da. Študentsko delo je v Sloveniji zakonsko urejena oblika začasnega in občasnega dela.
Pri študentskem delu velja:
- Plačujejo se prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
- Za določene dijake in študente se plačuje tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo.
- Dijaki in študenti pridobivajo pokojninsko dobo. Dijaki in študenti v času šolanja s študentskim delom v povprečju pridobijo približno 2 leti pokojninske dobe.
- Zakonsko je določena minimalna urna postavka.
- Delodajalec mora voditi evidenco opravljenih ur.
- Študentom pripada plačan odmor med delom pod zakonsko določenimi pogoji.
- Uvajanje v delo mora biti plačano.
- Ponujena oziroma oglaševana urna postavka mora biti plačana.
Mladi so zaščiteni tudi pred neplačili. Na e-Študentskem Servisu založimo 95 % zaslužkov dijakov in študentov, zato večino zaslužkov prejmejo še pred plačilom delodajalca. Po naših izračunih do neplačila pride zgolj v 1/10.000 primerov.
Spoštovanje predpisov pri študentskem delu nadzorujejo pristojne institucije.
4. Ali so dijaki in študenti pravno zaščiteni?
✔ Da. Dijake in študente varuje zakonodaja, pri uveljavljanju pravic pa jim pomagajo tudi študentski servisi.
1. Študentski servisi pomagajo pri:
- izterjavi neplačanih zaslužkov
- mediaciji med dijaki/študenti in delodajalcem
- zaščiti pravic dijakov in študentov
2. Zakonodaja:
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- drugi predpisi, ki določajo pravice in obveznosti pri študentskem delu.
5. Ali je študentsko delo prekarno delo?
✔ Študentsko delo ni prekarno delo.
Gre za zakonsko urejeno obliko začasnega in občasnega dela, namenjeno dijakom in študentom v času izobraževanja.
Študentsko delo je ena izmed pravic, povezanih s statusom dijaka ali študenta, iz katerega izhajajo tudi druge pravice, ki osebam v izobraževanju nudijo varnostno mrežo socialnih pravic, za razliko od drugih atipičnih oblik dela, pri katerih pravice in obveznosti izhajajo iz samega dela.
Značilnosti študentskega dela:
- je časovno omejeno na čas šolanja,
- je prilagodljivo glede na obveznosti študija,
- vključuje socialne in zdravstvene prispevke,
- je zakonsko regulirano.
6. Kakšno provizijo imajo študentski servisi?
✔ Študentski servis prejme le 2,70 % celotnega računa, ki ga delodajalec plača za študentsko delo.
Gre za zakonsko določen delež koncesijske dajatve, iz katerega študentski servisi financirajo svoje delovanje, med drugim:
- posredovanje dela in iskanje ustreznih dijakov in študentov,
- administracijo napotnic, obračunov in izplačil,
- zalaganje zaslužkov,
- informiranje, svetovanje in pomoč pri uveljavljanju pravic dijakov in študentov.
Celoten strošek dela plača delodajalec.
7. Kam gre denar od študentskega dela?
✔ Del sredstev od študentskega dela je namenjen socialnim zavarovanjem, štipendijam, študentskim organizacijam in drugim javnim namenom.
Prispevki in dajatve so namenjeni za:
- pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- zdravstveno zavarovanje, poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
- dolgotrajno oskrbo,
- štipendije,
- gradnjo in obnovo študentskih domov ter opremo univerz,
- delovanje študentskih organizacij in študentskih klubov,
- državni proračun (DDV).
Del koncesijske dajatve je namenjen tudi delovanju študentskih servisov.
Podrobnejšo razdelitev sredstev in grafični prikaz najdete v našem pregledu prispevkov in dajatev pri študentskem delu.
8. Ali študentsko delo vodi do redne zaposlitve?
✔ Da, študentsko delo pogosto vodi do redne zaposlitve.
Študentsko delo je pomemben most med izobraževanjem in prvo zaposlitvijo.
Po podatkih raziskave e-Študentskega Servisa se je 62 % mladih pozneje zaposlilo pri delodajalcu, pri katerem so že opravljali študentsko delo in kar 90,3 % mladih takoj uspešno preide na trg dela.
Oba podatka sta predstavljena v znanstveni monografiji o študentskem delu v Sloveniji.
9. Koliko mladi v Sloveniji delajo?
✔ Dijaki in študenti v povprečju opravijo približno petino delovnega časa redno zaposlenih.
To pomeni povprečno:
- 8,2 ur na teden
- 35,5 ur na mesec
- 2,5 meseca na leto
Manj kot 1 % dijakov in študentov z delom prek napotnice pridobi 12 mesecev pokojninske dobe v enem letu.
10. Ali je študentsko delo lahko tudi strokovno?
✔ Da. Študentsko delo mladim poleg zaslužka omogoča tudi pridobivanje strokovnih izkušenj.
Dijaki in študenti lahko opravljajo tudi zahtevnejša dela, povezana s področjem izobraževanja in bodočo kariero.
Pri tem razvijajo znanja in kompetence, delodajalci pa lahko že med njihovim šolanjem spoznajo in usposobijo bodoče sodelavce.
11. Kdo opravlja študentsko delo?
✔ Največ študentskega dela opravijo dijaki in študenti med 18. in 24. letom starosti.
Študenti, starejši od 28 let, predstavljajo le približno 1 % vseh, ki opravljajo študentsko delo.
Pripravil: e-Študentski Servis
Novice za poslovne partnerje
Kaj študentsko delo pomeni mladim in kakšne prednosti prinaša delodajalcem?
Rezultati spletne ankete 2026
Preberi več