Za dijake/študente
Page name

Miti in resnice o študentskem delu

Miti in resnice o študentskem delu

Objavljeno: 6. 8. 2026

Na e-Študentskem Servisu smo zbrali pogoste zmote in preverjena dejstva o študentskem delu.

Pogosto se pojavljajo napačne trditve o tem: Koliko dejansko prejme študentski servis? Ali je študentsko delo zakonsko urejeno? Ali študenti pridobivajo pokojninsko dobo?

Na e-Študentskem Servisu zato pojasnjujemo nekaj najpogostejših zmot in predstavljamo podatke, kako je študentsko delo urejeno v Sloveniji.


1. Kaj vse delajo študentski servisi?

✔ Študentski servisi opravljajo bistveno več kot le posredovanje dela.

Na e-Študentskem Servisu poleg posredovanja dela za dijake, študente in delodajalce skrbimo tudi za:

  • Iskanje ustreznih dijakov in študentov za delodajalce.

  • Informiranje, svetovanje in pomoč, tudi glede dohodnine.

  • Administracijo napotnic, obračunov, računov in nakazil.

  • Zaščito pravic študentov, pomoč pri neplačilih, izterjavo in posredovanje pri sporih.

  • Zalaganje zaslužkov, saj založimo 95 % zaslužkov dijakov in študentov.

  • Objavljanje neplačnikov na neplacniki.info

Na e-študentskem Servisu skupaj opravimo približno 20,5 milijona administrativnih opravil letno.


2. Ali študentski servisi mladim zaračunavajo storitve?

✔ Ne. Storitve študentskih servisov so za dijake in študente popolnoma **brezplačne.**

Stroške posredovanja študentskega dela krije delodajalec. Dijaki in študenti študentskemu servisu za njegove storitve ne plačujejo ničesar.


3. Ali je študentsko delo zakonsko urejeno?

✔ Da. Študentsko delo je v Sloveniji zakonsko urejena oblika začasnega in občasnega dela.

Pri študentskem delu velja:

Mladi so zaščiteni tudi pred neplačili. Na e-Študentskem Servisu založimo 95 % zaslužkov dijakov in študentov, zato večino zaslužkov prejmejo še pred plačilom delodajalca. Po naših izračunih do neplačila pride zgolj v 1/10.000 primerov.

Spoštovanje predpisov pri študentskem delu nadzorujejo pristojne institucije.


4. Ali so dijaki in študenti pravno zaščiteni?

✔ Da. Dijake in študente varuje zakonodaja, pri uveljavljanju pravic pa jim pomagajo tudi študentski servisi.

1. Študentski servisi pomagajo pri:

  • izterjavi neplačanih zaslužkov
  • mediaciji med dijaki/študenti in delodajalcem
  • zaščiti pravic dijakov in študentov

2. Zakonodaja:

  • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
  • Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
  • drugi predpisi, ki določajo pravice in obveznosti pri študentskem delu.

5. Ali je študentsko delo prekarno delo?

✔ Študentsko delo ni prekarno delo.

Gre za zakonsko urejeno obliko začasnega in občasnega dela, namenjeno dijakom in študentom v času izobraževanja.

Študentsko delo je ena izmed pravic, povezanih s statusom dijaka ali študenta, iz katerega izhajajo tudi druge pravice, ki osebam v izobraževanju nudijo varnostno mrežo socialnih pravic, za razliko od drugih atipičnih oblik dela, pri katerih pravice in obveznosti izhajajo iz samega dela.

Značilnosti študentskega dela:

  • je časovno omejeno na čas šolanja,
  • je prilagodljivo glede na obveznosti študija,
  • vključuje socialne in zdravstvene prispevke,
  • je zakonsko regulirano.

6. Kakšno provizijo imajo študentski servisi?

✔ Študentski servis prejme le 2,70 % celotnega računa, ki ga delodajalec plača za študentsko delo.

Gre za zakonsko določen delež koncesijske dajatve, iz katerega študentski servisi financirajo svoje delovanje, med drugim:

  • posredovanje dela in iskanje ustreznih dijakov in študentov,
  • administracijo napotnic, obračunov in izplačil,
  • zalaganje zaslužkov,
  • informiranje, svetovanje in pomoč pri uveljavljanju pravic dijakov in študentov.

Celoten strošek dela plača delodajalec.


7. Kam gre denar od študentskega dela?

✔ Del sredstev od študentskega dela je namenjen socialnim zavarovanjem, štipendijam, študentskim organizacijam in drugim javnim namenom.

Prispevki in dajatve so namenjeni za:

  • pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • zdravstveno zavarovanje, poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
  • dolgotrajno oskrbo,
  • štipendije,
  • gradnjo in obnovo študentskih domov ter opremo univerz,
  • delovanje študentskih organizacij in študentskih klubov,
  • državni proračun (DDV).

Del koncesijske dajatve je namenjen tudi delovanju študentskih servisov.

Podrobnejšo razdelitev sredstev in grafični prikaz najdete v našem pregledu prispevkov in dajatev pri študentskem delu.


8. Ali študentsko delo vodi do redne zaposlitve?

✔ Da, študentsko delo pogosto vodi do redne zaposlitve.

Študentsko delo je pomemben most med izobraževanjem in prvo zaposlitvijo.

Po podatkih raziskave e-Študentskega Servisa se je 62 % mladih pozneje zaposlilo pri delodajalcu, pri katerem so že opravljali študentsko delo in kar 90,3 % mladih takoj uspešno preide na trg dela.

Oba podatka sta predstavljena v znanstveni monografiji o študentskem delu v Sloveniji.


9. Koliko mladi v Sloveniji delajo?

✔ Dijaki in študenti v povprečju opravijo približno petino delovnega časa redno zaposlenih.

To pomeni povprečno:

  • 8,2 ur na teden
  • 35,5 ur na mesec
  • 2,5 meseca na leto

Manj kot 1 % dijakov in študentov z delom prek napotnice pridobi 12 mesecev pokojninske dobe v enem letu.


10. Ali je študentsko delo lahko tudi strokovno?

✔ Da. Študentsko delo mladim poleg zaslužka omogoča tudi pridobivanje strokovnih izkušenj.

Dijaki in študenti lahko opravljajo tudi zahtevnejša dela, povezana s področjem izobraževanja in bodočo kariero.

Pri tem razvijajo znanja in kompetence, delodajalci pa lahko že med njihovim šolanjem spoznajo in usposobijo bodoče sodelavce.


11. Kdo opravlja študentsko delo?

✔ Največ študentskega dela opravijo dijaki in študenti med 18. in 24. letom starosti.

Študenti, starejši od 28 let, predstavljajo le približno 1 % vseh, ki opravljajo študentsko delo.


Pripravil: e-Študentski Servis

Novice za poslovne partnerje

Image
23.10.2026

Kaj študentsko delo pomeni mladim in kakšne prednosti prinaša delodajalcem?

Rezultati spletne ankete 2026

Preberi več