Objavljeno: 1. 6. 2026

Več denarja za mlade: povprečna urna postavka presegla 10 evrov

• Povprečna urna postavka letos znaša 10,2 € bruto (7,5 % več kot pred letom).
• Najbolje plačana dela segajo čez 15 € na uro.
• 62 % mladih dobi prvo zaposlitev pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo
• Glavni motiv: 70 % mladih dela zaradi izkušenj, enak delež zaradi zaslužka
• Študentsko delo šteje v pokojninsko dobo (povprečno 2,5 meseca letno)

Poletni meseci prinašajo vrhunec študentskega dela, ki danes mladim ponuja več kot le zaslužek. Povprečna urna postavka raste, dela so vse bolj strokovna, kar 62 % mladih pa se po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, kjer so prej opravljali študentsko delo.

Ker se v poletnih mesecih opravi največ študentskega dela, smo v e-Študentskem Servisu zbrali naslednje ugotovitve:

---

Poletje: največ dela & največ izbire za mlade

Poletni meseci predstavljajo ključno obdobje, ko se opravi največ študentskega dela. Konec maja je bilo na e-Študentskem Servisu objavljenih 3.400 prostih del. Letos je za počitniško delo ponudbe nekoliko več kot lani (okoli 9 % več). Delodajalci še vedno težko najdejo dovolj kandidatov. Razlog je v pomanjkanju mladih - generacije so manjše, potrebe gospodarstva pa večje. To pomeni več izbire za mlade.

Delodajalci se prilagajajo z višjimi postavkami, izpostavljanjem prednosti dela v njihovi organizaciji (malica, brezplačno parkirišče, mentorstvo, možnost kasnejše zaposlitve itd.) in tudi z bolj zanimivimi nalogami, ki mladim osmislijo delo - to pa je za mlade, ki trenutno iščejo delo, ključno.

---

Povprečna urna postavka višja za 7,5 odstotka

Minimalna urna postavka od 5. februarja letos znaša 8,98 € bruto, vendar realnost trga kaže drugačno sliko. Povprečna urna postavka na e-Študentskem Servisu je aprila dosegla 10,20 € bruto, kar je nominalno 7,5 % več kot v istem obdobju lani in 12 % nad letos zakonsko določeno minimalno urno postavko.

Dela z minimalno urno postavko predstavljajo manjši del ponudbe in se praviloma težje oddajo. Teh je po zadnjem dvigu minimalne urne postavke 21 %.

A plačilo ni vedno glavni motivator za delo. Mladi se odločajo za dela, ki poleg plačila ponujajo tudi razvoj v najširšem možnem smislu. Izbirajo dela, ki dopolnjujejo njihov nahrbtnik kompetenc, te pa jim odpirajo vrata pri uglednih delodajalcih (tudi če na začetku opravljajo bolj enostavna dela). Njihovemu življenjepisu dodajajo kredibilnost/strokovnost. Povprečno so mladi na e-Študentskem Servisu v letu 2025 zaslužili 264 € neto na mesec (letno 3.168 EUR neto).

---

Ponudba del: od promocij pa do umetne inteligence

Najbolje plačana dela presegajo 15 € bruto na uro, pogosto pa zahtevajo kombinacijo komunikacijskih, digitalnih ali strokovnih znanj.

V ponudbi študentskih del sicer prevladujejo predvsem naslednje vrste del:

• dela v prodaji in dela s strankami,
• administrativna dela,
• strokovna dela z različnih področij (računalništvo, programiranje, elektrotehnika, digitalni marketing, projektiranje, dela v zdravstveni negi, dela v kemiji in farmaciji),
• dela v gostinstvu in turizmu,
• fizična dela (pakiranje, deklariranje, vrtnarska dela, skladiščna dela) in
• različna dela v zdravstvu.

Razpon študentskih del se vse bolj širi. Poleg klasičnih oblik dela se vse pogosteje pojavljajo tudi bolj specializirane in zanimive priložnosti, pri katerih prav mladost, znanje tujih jezikov ter digitalna pismenost predstavljajo njihovo ključno prednost:

• nastopi in družbena omrežja: ustvarjanje vsebin za TikTok in Instagram za potrebe blagovnih znamk,
• digitalni marketing in promocija: širjenje mobilnih aplikacij prek lastnih socialnih mrež, delo od doma,
• umetna inteligenca: sodelovanje pri treniranju glasovnih modelov v avtomobilih z branjem ukazov,
• šport in rekreacija: vodenje funkcionalnih vadb in športnih aktivnosti za otroke/starejše,
• turizem in narava: delo vodnikov pri soteskanju, delo na prostem z mednarodnimi gosti in
• izobraževanje: poučevanje plavanja za otroke ter izvajanje športnih treningov.

---

Premik k strokovnim delom

Struktura študentskih del se spreminja. Vedno več priložnosti nastaja na področjih, povezanih s študijem: informatika, inženiring, zdravstvo, digitalni marketing. Ponudbe za klasična dela, predvsem v gostinstvu in turizmu, ostajajo zaradi deficitarnosti teh poklicev zelo številčne, vendar jih delodajalci težje zapolnijo. Mladi se raje odločajo za dela, ki so bolj povezana s smerjo študija in jim prinašajo relevantne izkušnje za zaposlitev.

---

Študentsko delo – začetek poti v samostojnost & neodvisnost

Raziskava e-Študentskega Servisa, Mladi in trg dela, izvedena maja 2026 med 5.780 mladimi v Sloveniji, kaže jasne motive za študentsko delo:

• 70 % želi pridobiti delovne izkušnje,
• 70 % želi zaslužiti za večjo finančno neodvisnost,
• 48 % želi hiter in varen zaslužek (zalaganje),
• skoraj 40 % anketirancem pa študentsko delo prinaša pomembno samostojnost.

Vir: Anketa Mladi in trg dela 2026, e-Študentski Servis

Vir: Anketa Mladi in trg dela 2026, e-Študentski Servis

Mladim sta pomembna varnost in hitrost plačil, pri čemer je ključno zalaganje zaslužkov s strani servisa ter fleksibilnost in prilagajanje urnika dela šoli oz. življenju mladih. Glavna značilnost študentskega dela je začasnost in občasnost. To pa ni le zakonska formulacija oz. črnilo na papirju, temveč dejanska potreba in pričakovanje mladih. Mladi si tudi sicer želijo fleksibilnega dela, ki se bo prilagajalo njihovim drugim obveznostim, pa naj bo to šola ali prosti čas. Z vidika organizacije dela je to morda res nekoliko trši oreh. A izkušnje kažejo, da delodajalci tovrstne želje rešujejo s sodelovanjem z večjim številom mladih.

Skoraj 2/3 mladih si študija brez študentskega dela ne bi moglo privoščiti, zato študentsko delo še vedno predstavlja pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča izobraževanje ne glede na socialni položaj njihovih staršev oziroma družine.

Dijakipogosteje iščejo enostavnejša dela v bližini doma, študenti pa vse bolj ciljno izbirajo priložnosti, povezane s kariero.

---

Skriti bazen talentov: 90 % jih dobi delo nemudoma po šolanju

Podatki potrjujejo, da študentsko delo ni več le občasno delo brez ciljev – tako na strani mladih kot na strani delodajalcev. Kar 62 % mladih se po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, kjer so že prej opravljali študentsko delo. Za delodajalce pa je to način spoznavanja, preizkušanja in učenja novih zaposlenih. Hkrati več kot 90 % mladih takoj preide na trg dela (brez vmesne brezposelnosti), kar kaže na močno povezavo med študentskim delom in zaposljivostjo.

Študentsko delo prinaša pokojninsko dobo in varnost

Študentsko delo je že več kot desetletje vključeno v sistem socialnih prispevkov, mladi uživajo zaščito delovne zakonodaje in imajo pri delu zakonsko določene:

• minimalno postavko (v l. 2026 8,98 EUR bruto),
• plačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, poškodbe pri delu, dolgotrajno oskrbo,
• plačan odmor,
• evidentiran delovni čas,
• dnevni nadzor institucij,
• pokojninsko dobo (povprečno 2,5 meseca letno).

Študentsko delo je začasna in občasna oblika dela, vezana izključno na čas izobraževanja in je omejena s časom, statusom ter dohodnino.

Plačila so varna, saj na e-Študentskem Servisu v 95 % primerov nakazilo izvedemo vnaprej, še preden sami prejmemo plačilo s strani delodajalca. Izterjava pa je skoraj popolna, saj le 1 od 10.000 mladih po vseh ukrepih ne prejme plačila. Pokojninski prispevki za študentsko delo pa so plačani 100-odstotno. Pokojninska blagajna pa je v letu 2025 iz naslova študentskega dela prejela 89 mio EUR.

---

Zakaj so mladi ključni za trg dela in slovensko gospodarstvo?

Študentsko delo (vsaj 1 uro letno) opravi okoli 100.000 mladih letno, kar predstavlja okoli 2/3 šolajočih mladih. Ta delež se v zadnjih letih ne spreminja. Na trgu dela beležimo rekordno zaposlenost in najnižjo brezposelnost v zgodovini. Zato sta vključevanje mladih na trg dela in njihova podpora izjemnega pomena.

Generacijski razkorak se vse bolj poglablja: na trg dela namreč vstopajo generacije, ki so se rodile v kohortah po 20.000 posameznikov letno, v pokoj pa odhajajo generacije, ki so se rodile v kohortah preko 30.000 posameznikov. Hkrati se povečuje delež tujih delavcev (okoli 16 % delovne sile), saj domača delovna sila ne zadošča potrebam trga. Tudi na področju študentskega dela je delež tujih dijakov in študentov, ki ob izobraževanju opravljajo delo, približno 10 %.

Kljub temu ostaja ključno, da je mladim na prvem mestu izobraževanje, občasno in začasno delo pa predvsem priložnost za pridobivanje dodatnih izkušenj in lastnega zaslužka. Podatki kažejo, da mladi v povprečju opravijo približno 8 ur dela tedensko oziroma okoli 35 ur mesečno, kar na letni ravni pomeni približno 425 ur dela.

---

Za dodatna vprašanja smo vam z veseljem na voljo:

[email protected]

• vodja posredovanja del na e-Študentskem Servisu, Carmen Zajc,

• strokovna direktorica e-Študentskega Servisa in strokovnjakinja za mlade in trg dela, dr. Vesna M. Zupančič