Novinarsko središče - spremembe študentskega dela

VLOŽEN PREDLOG ZAKONA O ZVIŠANJU MINIMALNE URNE POSTAVKE 

Poslanci Levice so v torek, 2. julija 2019 v Državni zbor po rednem postopku vložili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva zvišanje minimalne urne postavke za študentsko delo iz 4,13 evra neto (4,89 eur bruto) na 4,99 evra neto (5,9 eur bruto).

Dijaki in študentje naj bi bili po predlogu upravičeni tudi do dodatka za nedeljsko ter nočno delo ter za delo ob praznikih v enaki višini, kot to velja za delavce, ki pri istem delodajalcu delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Minimalna urna postavka za študente naj bi se po predlogu zakona usklajevala z rastjo minimalne plače, do sedaj pa se je usklajevala z rastjo povprečne plače.

Zakon je sicer del sporazuma med Levico in koalicijo. 

Današnja minimalna postavka je 4,89 € bruto/ 4,13 € neto.

Povprečna urna postavka vseh dijakov in študentov v Sloveniji danes je po podatkih Ministrstva za delo 5,56 € bruto / 4,7 € neto na uro. 

POSVET O ŠTUDENTSKEM DELU V DRŽAVNEM SVETU

V ponedeljek, 10. 6. 2019  je bil v Državnem svetu posvet z naslovom PRIKAZ SISTEMA ŠTUDENTSKEGA DELA IN NJEGOVEGA VPLIVA NA MLADE IN RAZVOJ NJIHOVIH KOMPETENC, PODJETJA IN PRORAČUN. 

Študentsko delo je bilo pokomentirano s strani:

  • predstavnikov delodajalcev (ZDS - Jože Smole, OZS - Branko Meh, SBC - Igor Knez),
  • sindikatov (ZSSS - Andrej Zorko, Mladi plus - Tea Jarc),
  • ministrstva za delo (ministrica mag. Ksenija Klampfer; državni sekretar Tilen Božič, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela mag. Katja Rihar Bajuk),
  • študentskih servisov (Workforce, Pomurski, e-Študentski Servis),
  • študentskih organizacij (ŠOS - Klemen Peran, predstavnik ŠOU Lj),
  • inšpektorata za delo (glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić),
  • prejemnik sredstev od študentskega dela (ZPIZ - direktor Marijan Papež),
  • prejemnik sredstev od študentskega dela (direktorica Sklada za razvoj kadrov in štipendije Irena Kuntarič Hribar)
  • Predstavljeni so bili pravni vidiki s strani predavateljev in raziskovalcev 
    (dr. Valentina Franca, mag. Janja Hren)

Če bi morali strniti splošno mnenje govorcev v zgolj dve alineji, bi ti dve sporočili bili: 

  • ne spreminjajmo nekaj, kar dela zelo dobro
  • študentsko delo je pomemben temelj za prve izkušnje na trgu dela, finančno osamosvojitev mladih ter socialni korektiv številnim družinam

Dogodek je povzela tudi agencija STA: https://www.sta.si/2646401/udelezenci-okrogle-mize-za-ohranitev-studentskega-dela-prek-studentskih-servisov 

PREDLOG ZVIŠANJA MINIMALNE URNE POSTAVKE 

Politična stranka Levica je 15. maja na novinarski konferenci napovedala zvišanje minimalne študentske urne postavke s sedanjih 4,89 €/uro bruto na 6,34 €/uro bruto, kar pomeni, da bi strošek za podjetje bil 8,95 €/uro.

V začetku leta 2020 pa naj bi bil dvig na 6,73 €/uro bruto, kar pomeni, da bi strošek za podjetje bil 9,5 €/uroTo predstavlja 37,6 % dvig minimalne urne postavke. 

Predlagali so tudi 75 % višje plačilo za nočno delo100 % višje plačilo za nedeljsko delo ter 250 % višje plačilo za delo ob praznikih.

V državnem zboru predlog Levice še ni sprejet, zato še ni v veljavi. 

Naše mnenje je, da je treba urne postavke študentov zviševati previdno, saj je študentsko delo že sedaj visoko obdavčeno in bi ga lahko dodatna podražitev hitro potisnila v območje sive ekonomije ter povzročila velik upad ponudbe študentskih del, še posebej v ekonomsko in socialno šibkejših področjih Slovenije.  

OSTALE INFORMACIJE 

Vladne stranke so z dne 20. 3. 2019 s politično stranko Levica podpisale Sporazum o sodelovanju, v katerem je med projekte Levice zapisana odprava prekarnosti.

Omenjeni dokument je uradno izhodišče, iz katerega lahko, glede na naše izkušnje, sklepamo o posledicah sprememb za študente in dijake, gospodarstvo, državno blagajno in davkoplačevalce.

V nadaljevanju je predstavljena sedanja ureditev in predvideni večplastni učinki napovedane spremembe.

Kaj menimo o dogajanju v študentskih organizacijah.

Radi bi poudarili, da smo mi podjetje, ki posreduje delo dijakom/študentom in pomaga dijake/študente najti delodajalecem. Vse študentske organizacije so z nami povezane enako kot Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, študentski domovi, Sklad za štipendije in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Vsem naštetim organizacijam moramo namreč iz naslova študentskega dela odvajati zakonsko predpisane prispevke.

Prispevki iz študentskega dela se delijo po naslednjem ključu:

Grafični prikaz razdelitev prispevkov od študentskega dela - razdelitev koncesijske dajatve, prispevkov, davkov in neto prejemka študenta:

Kaj bi prenos na Zavod za zaposlovanje pomenil za trg dela?

To bi pomenilo konec študentskega dela, ki obstaja že od leta 1958.

Študentsko delo bodo nadomestili prisilni s.p.- ji in delo na črno, delodajalci bodo še bolj obremenili redno zaposlene delavce.

Na Zavodu bo ogroženo delo z brezposelnimi, saj se bo Zavod moral ukvarjati še s študentskim delom. To je podvojitev obsega Zavodove dejavnosti.

Na slabšem bodo študenti, dijaki in delodajalci. Danes imajo študentsko delo, ki je sodobna in elektronsko podprta oblika vajeništva, študentom in dijakom prinaša prve delovne izkušnje.

Naš odziv na predlog.

Posredovanje študentskega dela je na videz enostavno, v resnici pa gre za zelo kompleksno storitev, ki uporabniku navzven ni vidna. 

Študentski servisi smo z optimizacijo procesov storitve za mlade in delodajalce vzpostavili na način, ki je uporabniku izredno prijazen in nebirokratski, saj večino postopkov uredimo mi.

Danes preko študentskih servisov dela malo več kot 100.000 dijakov in študentov, ki zaslužijo povprečno 170 € neto na mesec. e-Študentski Servis jim 94 % zaslužkov založi (nakaže denar, preden podjetje plača račun). Da bi zaslužke zalagal Zavod, je nerealno pričakovati. 

Predlog, ki je narejen s strani politike, je po našem mnenju nerealen, saj obljubljenih dodatnih sredstev za štipendije ne bo. Glede na kompleksnost dejavnosti bi moral Zavod vzpostaviti zelo specifičen sistem, ki bo zahteval tako več zaposlenih, več prostorov, več opreme, kot tudi vzpostavitev novega informacijskega sistema, kar za sabo potegne velike stroške za vsaj približno delujoč sistem. Študentski servisi smo tako učinkovit sistem razvijali 61 let. Provizija servisov je 2,69 %, nobena dejavnost ne deluje s tako nizko provizijo. 
Javne ustanove so vedno bolj potratne od zasebnih podjetij. 

Trenutno država na tem področju ne rabi vložiti nič, iz naslova študentskega dela pa pobere 135 milijonov eur davkov, dajatev in prispevkov letno.  Sistem deluje brez dodatnih stroškov za državo, od trenutnega sistema ima država samo koristi.

Pregled vseh prejemkov študentskega dela (celotna dejavnost) za leto 2017 (vir: uradni podatki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti):

Razdelitev prejemkov vseh prejemnikov iz študentskega dela

v EUR

prejemki v %

neto prejemki študentov

217.100.570 €

59,86%

prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

62.560.934 €

17,25%

štipendije

21.622.703 €

5,96%

DDV

19.070.936 €

5,26%

prispevek zdravstveno zavarovanje

16.340.351 €

4,51%

delovanje študentskih organizacij in študentskih klubov

9.742.549 €

2,69%

stroški posredovanja dela

9.742.549 €

2,69%

študentski domovi in univerze

5.138.475 €

1,42%

poškodba pri delu in poklicna bolezen

1.361.696 €

0,38%

Skupaj prejemki vseh v dejavnosti

362.680.763 €

100%

Izrecno poudarjamo, da so edini plačnik 362.680.762 EUR podjetja – delodajalci, ki jih politika v zvezi s tem predlogom ni popolnoma nič vprašala.

Če sistem ne bo deloval, dobre storitve, kot je danes, študenti in dijaki ter delodajalci ne bi bili deležni nikoli več. V primeru, da delodajalci in študenti ne bodo imeli možnosti izbire, bo storitev drastično slabša. Posredovanje študentskega dela s prenosom na Zavod za zaposlovanje ne bi bilo nič cenejše od obstoječega sistema.

Ocene prihrankov politike so zgrešene in brez analiz. Nas kot posrednika, ki ima s študentskim delom največ izkušenj, ni nikoli nihče vključil k ustvarjanju predloga o spremembah študentskega dela.

Naredili smo kalkulacijo stroškov posredovanja študentskega dela, če bi ga posredoval Zavod. Stroški Zavoda bi znašali vsaj 10 krat več, kot navaja politika.

Pojavlja se vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru, da nov sistem ne bo funkcioniral oz. bo deloval slabo/počasi, in od kje bo država dobila ta sredstva, ki jih sedaj prejemajo ZPIZ, ZZZS,

Sklad za štipendije, Študentski domovi in univerze ter DDV v proračun.

Kako bi se spremenili davki in prispevki v primeru upada dejavnosti za 30, 50 ali 80%:

Vsi pobrani prispevki države za leto 2017

Upad -30%

Upad -50%

Upad -80%

135.837.644 €

-40.751.293 €

-67.918.822 €

-108.670.115 €

Primer za upad dejavnosti - 50% - kaj to pomeni za državo in davkoplačevalce

ŠE NEKAJ PODATKOV:

Zavod za zaposlovanje je že danes po zakonu posrednik študentskega dela. Študentsko delo je posredoval v obdobju 6 let (2007 – 2012) in z letom 2013 sam prenehal s posredovanjem. V vseh šestih letih skupaj je izdal 769 napotnic. V vseh teh letih skupaj je realiziral 17.153,00 eur stroškov, pri čemer vsi stroški sploh niso prikazani. (vir: uradni podatki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). Po optimističnih kalkulacijah bi strošek posredovanja Zavoda znašal vsaj 34 mio EUR letno.

Danes so vsi prispevki iz naslova študentskega dela plačani 100 %. Študentski servisi morajo poravnati vse prispevke, ne glede na to, ali so sami prejeli plačilo od podjetij.

Pri rednih zaposlitvah je prispevkov, ki niso plačani in jih mora izterjati FURS, 6 %.  Že v primeru, da se to v prihodnje preslika na študentsko delo, ne bi bilo dodatnega denarja za štipendije, saj bi bilo neplačanih prispevkov za 8,4 mio.

6.000 študentov ne bi dobilo plačila za opravljeno delo.

Pri rednih zaposlitvah je prispevkov, ki niso plačani in jih mora izterjati FURS, 6 % (vir: Vlada RS, št.dok. 00104-333/2018/6 z dne 10.1.2019). Rezultati za leto 2017 kažejo, da 6,3 % dajatev v Sloveniji ni plačanih prostovoljno, to pomeni pred začetkom davčne izvršbe. Če to preslikamo na dejavnost študentskega dela, bi ostalo neplačanih 13 mio eur opravljenega študentskega dela, kar pri povprečnem letnem neto zaslužku študenta (2.144 EUR) predstavlja več kot 6.000 študentov in dijakov.

Da študentski servis v tej dejavnosti pokrije stroške, mora stroške obratovanja znižati na minimum, kar pa pomeni, da s svojimi sredstvi upravlja gospodarno in preudarno. Iz koncesijske dajatve, ki jo dobi študentski servis, se financirajo plače zaposlenih, stroški poslovanja, razvoj storitve, najemnine poslovnih prostorov, razvoj in vzdrževanje informacijske podpore, razvoj in vzdrževanje e-poslovalnic za člane in podjetja, stroški izterjave, stroški vodenja in izplačil iz rizičnega sklada, materialni stroški, ipd.

Študentsko delo je zakonsko izredno regulirana dejavnost, vsi prispevki, dajatve in provizije so določeni zakonsko in izključno s strani države, plačujejo jih samo delodajalci. Izrecno poudarjamo, da študentski servisi ne določajo provizije sami sebi, ampak je določena s strani države v višini 2,69 % od celotnega računa, katerega izključni plačnik je delodajalec. Študenti in dijaki ne plačujejo nobenih stroškov ali provizij študentskem servisu.

Vsem dijakom in študentom pa se s študentskim delom prizna tudi pokojninska doba. Po predlogu politike bodo podjetja še naprej plačevala enak strošek, dodatno pa bodo nov sistem posredovanja študentskega dela iz proračuna financirali še vsi davkoplačevalci!

Vsota vseh negativnih učinkov, ki jih predlaga politika ob predpostavki, da dejavnost upade za 50%

 

v mio eur

upad zaslužkov študentov in dijakov

- 108,5

upad davčnih prihodkov

- 67,5

slabše izterjani davki

- 8

slabše izterjani zaslužki študentov in dijakov

- 13

Skupaj negativni učinki predloga politike

- 197

Strošek delovanja dejavnosti je danes 9,7 mio EUR letno. Zavod pa bo po naših ocenah potreboval vsaj 34 mio EUR letno ob vprašljivi kakovosti storitve.

Da bi predlog politike lahko bil realiziran, bodo morali biti izpolnjeni 3 pogoji hkrati:

1. Zavod mora izterjati vse zaslužke (6% neizterjanega pri rednih zaposlitvah = -8 mio €)  X

2. Dejavnost ne sme pasti (storitev bo slabša in obdavčitev višja - zaradi predlaganega plačila malice in prevozaX

3. Zavod mora to delati za 3 mio € (izračun kaže 34 mio €) X

Zaradi vsega zgoraj navedenega je omenjanje 7 dodatnih milijonov € za štipendije neresno, neargumentirano, zavajujoče do javnosti.