Miti in resnice o študentskem delu
O študentskem delu v Sloveniji kroži veliko mitov. Pogosto se pojavljajo napačne trditve o tem, koliko zaslužijo študentski servisi, ali je študentsko delo regulirano, ali imajo študenti socialne pravice in ali študentsko delo vodi do redne zaposlitve.
V nadaljevanju so predstavljena ključna dejstva o študentskem delu in o tem, kako sistem dejansko deluje.
Ključna dejstva:
- Študentski servisi za svoje delovanje prejmejo le 2,70 % od koncesijske dajatve.
- Študentsko delo je strogo regulirano in vključuje pokojninsko zavarovanje.
- Več kot 60 % mladih po končanem študiju dobi redno zaposlitev pri istem delodajalcu.
1. Kaj vse delajo študentski servisi?
✔ Študentski servisi opravljajo bistveno več kot le posredovanje dela.
Njihova vloga vključuje številne storitve za dijake, študente, delodajalce in državo:
- Posredovanje dela
- Informiranje in obveščanje mladih
- Strokovno pomoč in svetovanje
- Administracijo napotnic, računov in nakazil
- Izterjavo neplačanih zaslužkov
- Mediacijo med delodajalci in študenti
- Zaščito pravic mladih
- Targetirano iskanje kandidatov za delodajalce
- Zalaganje zaslužkov v 95 % primerih
- Dohodninsko izobraževanje
- Objavljanje neplačnikov na neplacniki.info
Študentski Servisi skupno opravijo približno 20,5 milijona administrativnih opravil letno.
2. Ali študentski servisi mladim zaračunavajo storitve?
✔ Ne. Storitev študentskih servisov je za dijake in študente popolnoma brezplačna.
Zakonsko predpisane dajatve in prispevke plača delodajalec, ne dijak oz. študent.
3. Ali je študentsko delo urejeno?
✔ Da. Študentsko delo je v Sloveniji zakonsko urejeno.
Pri študentskem delu velja:
- Plačujejo se prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu.
- Plačujejo se prispevki za dolgotrajno oskrbo.
- Mladim teče pokojninska doba.
- Zakonsko je določena minimalna urna postavka.
- Obvezno je evidentiranje delovnega časa.
- Plačan je odmor za malico.
- Ponujena oz. oglaševana urna postavka mora biti plačana.
- Plačano mora biti uvajanje.
- Mladi so zelo zavarovani pred neplačilom (95 % zaslužkov se založi pred plačilom delodajalca, do neplačila pride zgolj v 1/10.000 primerov).
- Vsi obračunani prispevki so tudi plačani v 100 %.
Študentsko delo je izjemno nadzorovano s strani pristojnih institucij.
4. Ali so dijaki in študenti pravno zaščiteni?
✔ Da, dijaki in študenti so pravno zaščiteni.
Študente in dijake varujejo:
-
Študentski servisi, ki pomagajo pri:
- izterjavi neplačanih zaslužkov
- mediaciji med dijakom/študentom in delodajalcem
- zaščiti pravic dijakov in študentov
-
Zakonodaja, predvsem:
- ZDR-1
- Zakon o urejanju trga dela
- drugi predpisi, ki urejajo delo mladih
5. Ali je študentsko delo prekarno delo?
✔ Študentsko delo ni prekarno delo.
Gre za začasno in občasno obliko dela, ki je namenjena dijakom in študentom v času izobraževanja. Je ena izmed pravic iz statusa študenta/dijaka, iz katerega izhajajo tudi druge pravice, ki osebam v izobraževanju nudijo varnostno mrežo socialnih pravic, za razliko od drugih atipičnih oblik dela, pri katerih pravice in obveznosti izhajajo iz samega dela.
Značilnosti študentskega dela:
- je časovno omejeno na čas šolanja
- je prilagodljivo glede na obveznosti študija
- vključuje socialne in zdravstvene prispevke
- je zakonsko regulirano
6. Kakšno provizijo imajo študentski servisi?
✔ Od celotnega računa delodajalcu za študentsko delo prejme študentski servis le 2,70 %.
To je zakonsko določen prihodek študentskega servisa, iz katerega se financirajo:
- administracija napotnic
- obračun in zalaganje plačil
- posredovanje dela
- informiranje in svetovanje
- pravna pomoč študentom/dijakom
Celoten strošek dela plača delodajalec.
7. Kam gre denar od študentskega dela?
✔ Ko delodajalec plača študentsko delo, se sredstva razdelijo med različne javne sisteme.
Prispevki vključujejo:
- prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
- prispevek za zdravstveno zavarovanje
- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni
- prispevek za štipendije
- financiranje študentskih domov in univerzitetnih prostorov
- DDV, ki gre v državni proračun
- delovanje Študentske organizacije Slovenije in študentskih klubov po celi Sloveniji.
8. Ali študentsko delo vodi do redne zaposlitve?
✔ Da, študentsko delo pogosto vodi do redne zaposlitve.
Študentsko delo je pomemben most med izobraževanjem in prvo zaposlitvijo.
Raziskave kažejo, da se približno 62 % mladih po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, pri katerem so že opravljali študentsko delo.
Kar 90,3 % mladih pa takoj uspešno preide na trg dela.
9. Koliko mladi v Sloveniji delajo?
✔ Dijaki in študenti v povprečju delajo eno petino delovnega časa redno zaposlenih. To je:
- 8,2 ur na teden
- 35,5 ur na mesec
- 2,5 meseca na leto
Manj kot 1 % je mladih, ki delajo preko napotnice celo leto in pridobijo 12 mesecev pokojninske dobe.
10. Ali je študentsko delo lahko tudi strokovno?
✔ Da študentsko delo je lahko tudi strokovno.
Vedno več dijakov in študentov opravlja dela:
- povezana s šolskim oz. študijskim področjem
- zahtevnejša in strokovna
- povezana z bodočo kariero
Takšna dela omogočajo razvoj kompetenc in lažji prehod v redno zaposlitev.
11. Ali mladi delajo predvsem zaradi zaslužka ali izkušenj?
✔ Mladi delajo zaradi zaslužka in izkušenj.
Mladi potrebujejo:
- zaslužek
- delovne izkušnje
Zato pogosto izbirajo dela, ki:
- so povezana s študijem
- razvijajo kompetence
- pomagajo pri kasnejši zaposlitvi.
12. Ali študentsko delo šteje?
✔ Da, študentsko delo šteje.
Študentsko delo pomeni:
- pridobivanje pomembnih delovnih izkušenj
- razvoj kompetenc
- pridobivanje pokojninske dobe
V povprečju dijaki in študenti z delom v času šolanja pridobijo približno 2 leti pokojninske dobe.
13. Kdo opravlja študentsko delo?
✔ Največ študentskega dela opravijo mladi (dijaki in študenti) med 18 in 24 letom starosti.
Študentov, starejših od 28 let, je le približno 1 %.
Izkoristite prednosti študentskega dela in objavite prosto delo.
Pripravil: e-Študentski Servis
Novice za poslovne partnerje
