Petra Škarja

Najti sebe v tem svetu, je umetnost

Petra Škarja

Ime in priimek Petra Škarja
Šolanje Splošna gimnazija Novo mesto,
kasneje Univerzitetni študij Geodezije in kasneje Geografije
Poklicna pot Vedno svoj s.p. ali podjetje:
- trženje finančnih produktov,
- supervisor klicnega centra v podjetju Linea Directa,
- izdelava in optimizacija spletnih strani v sodelovanju s podjetjem Gorec d.o.o.
- vodenje klicnih centrov.
Trenutno delovno mesto 5KA IZOBRAŽEVANJA Petra Škarja s.p. - pisanje in trženje knjig ter predavanja
   

Njene pozitivne energije se z lahkoto nalezeš. Ko jo poslušaš in razmišljaš o njeni prehojeni karierni poti, bi ji prisodil krepko več kot 26 let. Glede na to, da je pri tej starosti marsikdo šele na začetku, smo lahko prepričani, da se bo o njej še govorilo. Pa ne le doma, lahko tudi dan letenja stran.  

Si že kot mala punčka nastopala?

Ja. Ko sem bila otroček, osnovna šola, sem veliko nastopala na šolskih prireditvah, z bratom in sestrično pa smo včasih naredili neke vrste predstave, povabili sorodnike, mi pa smo plesali, peli, govorili pravljice. Od nekdaj sem tudi že pisala. Pesmice, pravljice... Z leti, ko postajamo vedno bolj »pametni«, pozabimo na otroške danosti, ki jih ima vsakdo.

Kateri poklic si imela v mislih, da bi ga opravljala, ko si hodila v osnovno šolo?

Iz meseca v mesec se je spreminjalo, najprej sem hotela biti cvetličarka, nato frizerka, pleskarka (ta želja je bila pri meni prisotna dolgo časa). Vseskozi pa sem hotela biti učiteljica.

Če bi morala nekomu v nekaj stavkih povedati kaj delaš, bi to bilo...

Pišem knjige, da jih razume vsakdo, predavam o tematikah, ki so v knjigah, spodbujam podjetnost in tiste vrednote, ki jih pogrešam v našem okolju. Želim si več nasmejanih obrazov na ulici.

Si bila kdaj zaposlena ali si od vedno samozaposlena?

Kot  študentka sem sprobala veliko različnih del, kot samozaposlena sem sodelovala z več podjetij na daljši rok, vendar vedno kot samozaposlena. 

Kdaj si odprla svoje podjetje?  

Pri 19. letih, v mišljenju, da bo to kot nek študentski status, nisem vedela, da so s tem povezani stroški. Ampak očitno je bilo tako prav, vržena sem bila v situacijo, ki jo je bilo treba izkoristiti. Svoboda mi je pomenila toliko, da sem vedela, da je to edina pot. Omejeno število dni dopusta ni zame, jaz moram vsaj 3 mesece na leto potovat in jit v hribe, če je med tednom lepo vreme. (smeh)

Posledično to pomeni, da je bila edina logična pot samozaposlitev, čeprav takrat nisem vedela, kaj bom počela.

A sedaj veš?

Končno vem, po šestih letih sem spoznala, kaj je tisto, kar res hočem početi. Pisati, predavati, potovati po svetu. To je to.

Kako težko je biti mlada podjetnica?

Ni enostavno, ampak tudi zaposlen ni biti enostavno. Uživam v tem delu, v neki nevarnosti, nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Nekomu je to nekaj najhujšega, kar se mu lahko v življenju zgodi. Želim si biti podjetnica, so pa vsekakor prednosti in slabosti. Tako, kot drugje. Včasih je negativna plat mladost in prepričanje, da te nekdo ne bo resno vzel, pa da sem ženska, to si me, ženske, počnemo. S tem samo samega sebe »nadleguješ«. Ko to daš skozi, je lažje.

»Mladost je norost.« Koliko se da ta izrek prenesti v poslovni svet?

Zelo, to je ena največjih prednosti. Si mlad in nor, nimaš še toliko omejitev, padcev, vse si upaš. Dokler probavaš, ti sigurno nekaj rata. To je najboljši čas za probat čim več stvari. Nimaš kredita, otrok, hudih odgovornosti, hiše za vzdrževati. Tudi če vse zgubiš, ni veliko. Vedno rabimo neko obdobje, da se stabiliziramo in to je lahko ravno v teh letih. Večina nas ima tudi nekoga za sabo, ki nam ščiti hrbet v primeru, da gre kaj narobe. Kot študent imaš omogočene tudi številne ugodnosti.

Velikokrat slišimo stavek: »Saj bi, pa ni službe.« Koliko misliš, da je pasivnost problem pri iskanju zaposlitve? Kaj bi mladim svetovala, da mora nujno biti na »to do« listi, ki se lotijo oblikovanja svoje kariere?

Najprej se znebi prepričanja, da ni služb in da se ne da. V to so nas prepričali drugi. Da je kriza, ni služb. Ampak še vedno je veliko možnosti, potenciala, veliko imamo prednosti. Osnovne, npr., da nismo lačni in žejni, imamo streho nad glavo, znamo govoriti tuje jezike, imamo lepo državo, smo izobraženi, imamo inovacije. Težava je, da smo prepričani, da nas bo nekdo odrešil. Najhujša ovira je pasivnost in čakanje. Da bo prišla priložnost, da nas bo nekdo nekam povabil, da pride najbolj idealna priložnost...  Sama sem zamenjala 20 dejavnosti in produktov preden sem rekla: »To je to, kar bi rada počela.« Z vsako akcijo se nekaj naučiš, dobiš izkušnje...

Tvoja knjiga z naslovom »Česar nas niso naučili v šolah – podjetništva« ima zgovoren naslov. Se podjetnosti da naučiti?

Marsikdo se s stem ne bo strinjal, jaz verjamem, da je to v vsakem človeku. Vsak otrok je kreativen, zaveda se talentov, probava, ne ozira se na mnenja okolice... Čez čas nas sistemi naučijo, da moramo biti drugačni, zreli, naučeni... Če prebudimo ta talent, ki ga imamo v sebi, smo že podjetni.  To ti da zagnanost, igirvost, enako, kot jo imajo otroci. Podjetnost se ne izraža le v poslovnem, ampak tudi v privatnem življenju.

Napisala si tudi knjigo Ameriški milionarji so spregovorili. Kako si stopila v kontakt z njimi, da so res ;)?

Pisala sem maile, šla sem na rumene strani, pogledala maile tistih, ki živijo na Beverly Hillsu. Predvidevala sem, da če nekdo tam živi, je tudi podjetjen. Od stotih je odgovoril eden, ampak je. (smeh) Potem smo se dobili na kavi. Američani so odprti, všeč jim je, da povejo, kako so to naredili in tako sem dobila kontakte naprej, od njihovih prijateljev, znancev... Tako je nastala knjiga. Namen ni bil pisati knjigo, namen je bil, da se sama iz tega kaj naučim. Kasneje je nastala knjiga.

Koliko je pomembno, da je tisto, za kar se odločimo, da bomo delali dobičkonosno in koliko, da nas osrečuje?

Povsod je potrebno iskati neko ravnovesje, delati nekaj samo zato, da dobiš denar, ni v redu, po drugi strani delat nekaj, v čemer samo uživaš, ne moreš pa plačati položnic, tudi ni v redu. Poiščeš srednjo pot. Ko najdeš svoj talent, v čemer res uživaš, če prebudiš v sebi podjetnost, potem boš tudi zaslužil za to, da se preživiš in kaj privoščiš.

Kaj je tvoj moto na karierni poti?

Just do it. Dodam samo še: s srcem. Akcija, ampak ne za vsako ceno, bodi ob tem še človek. (smeh)  

Včasih si se resno ukvarjala s športom. Je šport dober »učitelj« tudi na kariernem področju?

Ja, sigurno, aktivni športniki imajo prednost v podjetništvu. To so disciplina, fokus na eno točko tukaj in zdaj, ciljno usmerjenost  v doseganje rezultatov... Jaz sem zelo hvaležna mojemu odbojkaškemu trenerju Bogdanu Kotniku, to je bila lekcija za življenje. Vsa čustva, strast, ki ti jo šport  da, so občutki, ki jih z lahkoto preneseš v podjetništvo. Nova tekma, nove zmage.

Kaj pri tebi pomeni temelj za poslovni uspeh?

Ko človek najde kdo je in kaj je, bo zagovoto uspešen. Sigurno pa je za vsakega uspeh nekaj drugega. Najti sebe v tem svetu danes pa je umetnost. Na koncu namreč ne veš, kaj so pričakovanja okolicein kaj so tvoje želje. Razločiti to dvoje ni enostavno.

Imaš kakšnega vzornika/vzornico?

Za različna področja različne ljudi. Človeka kot osebnost najbolj občudujem svojega prijatelja Damjana, kot podjetnik mi je npr. fascinanten Ivo Boscarol, z izjavami mi je blizu tudi Dušan Olaj. Kot žensko v poslovnem svetu pa občudujem Oprah, ker je pri podjetnosti ohranila ženstvenost.    

Predavala si tudi na Kitajskem. Kako si prišla do stika z organizatorji?

To je bilo pa res zanimivo. Mesec po tem, ko sem napisala knjigo Ameriški milionarji so spregovorili, sem predavala na dogodku pod okriljem podjetja Leo v Kranju. Bil je res dober seminar, ljudje so ploskali, jokali, vstajali, skratka, sanjsko predavanje. Po seminarju je prišel k mene lastnik tega podjetja iz Velike Britanije, ki je rekel, da slovensko ne razume, ampak mu je bilo neverjetno, kako so ljudje reagirali in mi ponudil poslovno sodelovanje. Njihovo podjetje se je namreč širilo na Kitajsko, tako  so odkupili pravice za prevod moje knjige v Kitajščino, povabili pa so me tudi na predstavitev knjige v Shanghai pred 3.000 ljudi. Seveda sem rekla ja. (smeh)
Najprej so knjigo cenzurirali, potem celo prepovedali, sedaj pa je v prodaji (smeh) in čez tri mesece grem ponovno tja. 

To je bila super, neprecenljiva izkušnja.

Katere tri stvari ti pomagajo, da se svoje službe ne naveličaš?

Če v tem uživaš, se ne naveličaš. Pridejo obdobja, ko imaš malo dosti, ampak potem malo odklopiš in spet dobiš energijo nazaj.

Bi lahko rekla, da imaš super službo oziroma kaj zate pomeni super služba?

Ja! Se da še kaj izboljšati, je pa v tej smeri.  

Na kateri del svoje karierne poti oz. dosežek si najbolj ponosna?

Sigurno predavanje pred 3.000 ljudmi na Kitajskem in prevod moje knjige v kitajščino. V času športne kariere naziv državne prvakinje, osebni uspeh pa sigurno to, da sem po nesreči, ko so zdravniki rekli, da moja noga ne bo zdržala, pretekla mali maraton. Vse te stvari te pripravijo in dajo moč za naprej. 

Si našel-a iskano informacijo?

X