Anuška Cerovšek Beltram

Včasih je težko priganjati samega sebe.

Anuška Cerovšek Beltram

Ime in priimek Anuška Cerovšek Beltram
Šolanje  Študij Ekonomije na Univerzi v Ljubljani
Poklicna pot ustanoviteljica podjteja STA potovanja
Trenutno delovno mesto  solastnica podjetja STA potovanja ter vodja ekipe Travelstarter
   

Če nekaj delaš s srcem, delaš to z veseljem. To zagotovo drži za Anuško, ki je svoje podjetniške sposobnosti preizkušala zelo kmalu. Čar vsega pa je, da dela tisto, kar najraje počne tudi v prostem času. Potuje...  

Obstaja poklic, ki ti je bil pri srcu že v otroštvu?

Ja, ko sem bila majhna sem hotela biti stevardesa ali astronavtka (smeh).

Prepotovala si že velik del sveta. Si se že od nekdaj rada potepala?
Ja, že od malega. V osnovni šoli sem bila plavalka in s klubom smo pogosto hodili na tekme po bivši Jugoslaviji, Italiji in Nemčiji. Bila sem zelo navdušena nad samo potjo, pa tudi novimi kraji in ljudmi, ki smo jih spoznali.

V zgodbi STA potovanja si z možem Marjanom že nekaj časa. Koliko? Kako te je pot zanesla v turistične vode?
STA potovanja bo letos avgusta (2015)  praznovala 15 let.  Zgodba seže nazaj v najstniška leta. Želela sem odditi v Ameriko in delati v poletnem kampu za otroke in poučevati plavanje. Zasledila sem program dela v tujini in se prijavila. Na koncu nisem pristala v tipičnem ameriškem kampu. Poletje sem preživela v Severni Karolini, kjer sem delala kot turistični vodnik za kajak. To delo je bilo namreč malo bolje plačano, vzdušje pa je bilo enako kot v kampu (smeh). Ko sem prišla nazaj v Slovenijo,  sem začela programe dela v tujini promovirati. Najprej čisto na prostovoljni bazi, kmalu pa se je pokazala priložnost, da odprem agencijo. Tukaj je ključno vlogo odigral Marjan, ki je zrasel v podjetniškem duhu. Ideja, da odpreva podjetje, mu je bila takoj všeč in tako sva se kot študenta četrtega letnika podala v podjetniške vode in odprla STA potovanja. Naša ponudba je bila omejena na programe dela v ZDA in pa letalske karte za študente in mlade. Prilagodila sva si delavnik »po študentsko«. V pisarni sva preživela čas od desete do pete ure. Po zaprtju pisarne pa sva z letaki in plakati hodila po fakultetah po vsej Sloveniji.

Prve stranke sva dobila že čez en mesec.

Študirala si ekonomijo. Kako si znanje prenašala v prakso? Kje si pridobivala svoje študentske delovne izkušnje?
Fakulteta seveda pomaga, dobiš vpogled, veliko pa je tudi na tebi, da raziskuješ in se učiš.  Delovne izkušnje sem začela nabirati že v srednji šoli med poletnimi počitnicami. Delila sem letake, delala na zavarovalnici in banki kot »deklica za vse«. Zaslužen denar pa sem potem porabila na potovanjih.

So ti službeno obarvana potovanja ravno tako pri srcu kot privatno spoznavanje bližnjih in daljnih koncev sveta?

Čedalje manj so mi všeč (smeh). Preprosto  so drugačna, ker je takrat fokus čisto drug, povezan s službo. Vedno pa skušam združiti prijetno s koristnim. Če se da, gre kar cela družina na pot. To smo sedaj naredili na poslovnem potovanju v Dubaj.


Je bil začetek poklicne poti z možem mišljen kot: Narediva nekaj, kar bova »u izi delala« ali bolj »iz tega posla bo nekoč večja zgodba«?

Hm, ne vem. Cilj je sicer bil, da bo to uspešen projekt in da ne vrževa stran časa in denarja, ki sva ga vložila, vse skupaj pa je šlo zelo spontano. Vedno sva se zabava pri tem, kar sva počela, in to je bil najin moto. Res pa je, da sva hotela ustvariti malo drugačno potovalno agencijo, bolj inovativno, mladostno.

Je pomembno iti po korakih?

Moram reči, da se je svet v teh 15 letih precej spremenil. Danes ni več toliko tržnih niš oz. jih je težje najti, usmerjeni moramo biti bolj globalno in vse gre lahko zelo hitro, če si fleksibilen in prilagodljiv na potrebe tvojih kupcev. Definirati moraš svoje cilje, tržne segmente, pot ni več toliko spontana.

Tudi v zdajšnjih razmerah se je treba za svoj obstoj in rast še kako boriti ...

Ja, seveda, nikoli nisi čisto odklopljen. Imeti podjetje je odgovornost in tudi, ko greš na daljše potovanje, imaš to v podzavesti. Z Marjanom se oba zavedava, kako zelo je pomembno, da se ne pogovarjava o poslu še doma. To nama je dolgo uspevalo. Zadnje leto bi rekla, da se je zadeva malo spremenila, saj oba delava še na drugih projektih poleg STAja. Tukaj pomagajo otroci, ki nočejo poslušati teh »dolgočasnih« pogovorov.:)

Si kdaj rečeš : »Kaj mi je bilo tega treba?«
Oh, velikokrat (smeh).Ampak v vsakem poklicu so negativni in pozitivni trenutki.

Kaj ti da šola in kaj se moraš naučiti sam?
Na koncu se moraš vsega naučiti sam. Šola ti da neko disciplino, red, da ti vpogled, kaj znajo drugi. Če si prilagodljiv, poslušaš ljudi, sprejmeš nasvete drugih, se stalno učiš, si na pravi poti. Če zaspiš, kmalu nisi več v igri.

Vajino podjetje se je skozi leta uspešno širilo. Katere so bile tvoje poglavitne vloge v tem podjetniškem duetu?

Z Marjanom sva hitro ugotovila, kje je kdo boljši in kaj ga bolj veseli. Jaz sem prevzela delo z zaposlenimi in marketing ter strategijo razvoja.  Imava zelo podoben pogled na razvoj podjetja, kar je zelo olajšalo celoten proces delovanja in razvoj.

Zagotovo se še spomniš začetkov. Kaj se ti  je takrat  zdelo najtežje?

Takrat se mi ni zdelo nič težko. Mlajši si, lažje je. Si bolj naiven, imaš več časa oz. si ga vzameš.

Sama si preizkusila program dela v tujini?  Bi priporočila izkušnjo tudi ostalim?  

Vsako delo je super, ali v Sloveniji ali v tujini. Čim prej moraš začeti. Že v srednji šoli, če je možno, vsaj nekaj tednov. Delala sem čisto osnovna dela, pri tem pa spoznala veliko zanimivih ljudi in dobila vpogled, kako neko podjetje deluje, kakšni so odnosi med zapolsenimi, ... Zelo pametno pa je oditi  tudi v tujino, ker dobiš določeno širino, pobereš pozitivne lastnosti, ki jih imajo drugi narodi.

Katere so zate bistvene prednosti samozaposlitve?

Da si svoboden, sam razporejaš s svojim časom in da odgovarjaš  za svoje napake in uspehe sebi. To je tudi najtežji del, saj se moraš neprestano priganjati  in motivirati, kar včasih ni lahko. (Smeh)

Zadnje leto se ukvarjaš s projektom TravelStarter. Nam lahko razložiš, kaj je to?

To je globalna platforma za množično financiranje malih in velikih idej v turizmu. Na ta način se pomaga »majhnemu« človeku priti do sredstev, s katerimi uresniči svojo idejo. Turizem je zelo specifičen, obstaja veliko malih ponudnikov, ki potrebujejo finančna sredstva, da bi lahko bili inovativni in tekmovali na globalnem trgu.

Bi lahko že izpostvila kakšen uspešno izpeljan primer?

Štartali smo decembra. Uspešno smo izpeljali dva projekta: hostel v Cardifu in francosko platformo za lokalno vodenje. Gre za zbiranje manjših zneskov: 10-15.000 dolarjev. V juniju pa smo dodali še prva projekta iz ZDA, ki sta že takoj v prvih dneh zbrala več kot 30% sredstev.

Kje predvsem vidiš potencial za razvoj?

Potencial razvoj vidimo v širitvi v ZDA. To je kar velik izziv.  V aprilu smo se priključili v program ABC pospeševalnika, kjer nam pomagajo prav s prodorom na nove trge.

Kje bi iskala svojo idealno, super službo?
Najraje bi bila rock star ali profesionalna  kite-rka (smeh).

Če bi šla zdajle še enkrat študirat, prijavni list katere fakultete bi izbrala?

To sem se vprašala že velikokrat. Definitivno bi šla študirat v tujino, ampak verjetno bi izbrala isto študijsko pot.

Imaš kovček stalno pri roki?

Kovček, torba, stalno je nekaj pred vrati (smeh).

Si našel-a iskano informacijo?

X