Pogosta vprašanja

Splošno

Kdo lahko dela prek študentskega servisa?

  • Osnovnošolci

Osnovnošolci lahko prvič delajo prek študentskega servisa, ko dopolnijo 15 let.

  • Dijaki

Redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let.

  • Redni in izredni študentje

Študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini.

  • Udeleženci izobraževanja odraslih (izredni dijaki)

Izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let, se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, niso v delovnem razmerju, niso prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe, se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

  • Tujci

Tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji, in tujci, ki študirajo v Sloveniji.

Kaj potrebujem za vpis v e-Študentski Servis?

  • osebni dokument
  • številko bančnega računa
  • davčno številko
  • dokument o statusu študenta/dijaka:
    - potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko/dijaško izkaznico z veljavno nalepko,
    - osnovnošolci  (9. razredi) potrebujete zaključno spričevalo in potrdilo o šolanju za 1. letnik srednje šole.

Včlaniš se lahko prek obrazca ali v naših poslovalnicah.

Zakaj je študentsko delo najboljša možnost zaposlitve za dijake in študente?

  • Založimo zaslužke - ni čakanja na denar.

Dijaki in študentje prejmete zaslužke za svoje delo takoj, ko nam podjetje posreduje potrjeno napotnico (velja za podjetja z dobro boniteto). Nakazilo prejmete v 100 % znesku takoj in vam ni treba čakati na plačilo podjetja.

  • Vedno veš, koliko si zaslužil/a in kdaj si dobil/a nakazilo.

Ob nakazilu prejmeš SMS o zaslužku. Vse svoje zaslužke lahko preveriš v e-poslovalnici.

  • Enostavno in hitro lahko najdeš delo zase.

Nudimo ti veliko ponudbo enostavnih, strokovnih in visoko strokovnih del v Sloveniji. Poglej prosta dela.

  • Izterjava zaslužka.

V primeru neplačil izterjamo tvoj zaslužek, saj je postopek izterjave za posameznika izjemno zapleten, zamuden in je lahko veliko finančno breme za posameznika.

  • Posredovanje v primeru spora z delodajalcem.

V primeru, da pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

  • Beleženje vseh izkušenj, ki jih pridobiš z delom prek e-Študentskega Servisa.

Izkušnje, ki jih pridobiš med študijem, beležimo v e-poslovalnici pod zavihkom "Moje izkušnje". Ko iščeš zaposlitev, lahko dokument natisneš ali shraniš in ga priložiš k svojemu življenjepisu.

  • Brezplačno dohodninsko svetovanje.

V primeru, da imaš vprašanja glede dohodnine, se lahko brezplačno obrneš na e-Študentski Servis.

  • Dodatne ugodnosti, darilca, popusti.

Skozi vse leto nagrajujemo člane, nudimo popuste in ugodnosti, organizacijo predavanj in seminarjev.

Pregledovanje prostih del, zaslužkov, naročanje napotnic ...

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če pavziram?

S 1. 1. 2007 se je ukinila možnost dela prek študentskega servisa za pavzerje. Spremembo je sprejel Državni zbor RS 14. 7. 2006 (Uradni list RS 79/206, dne 27. 7. 2006).

Ali osnovnošolci lahko delajo?

Da, če so zaključili osnovno šolo in dopolnili 15 let ter bodo pridobili status dijaka s tekočim šolskim letom.

Status osnovnošolcem dodelimo na podlagi spričevala o zaključeni osnovni šoli in potrdila o vpisu za tekoče šolsko leto.

Ločimo vpis v študentski servis in možnost dela prek študentskega servisa. Včlanijo se lahko osnovnošolci pred 15 letom in pred končanjem osnovne šole, vendar ne morejo delati prek napotnice in pregledovati prostih del.

Do kdaj lahko delam prek študentskega servisa?

  • Dokler imaš status dijaka ali študenta in
  • dokler ne diplomiraš ali se redno zaposliš.

Ali lahko izredni dijaki delajo prek študentskega servisa? Kaj pa izredni študenti?

Od 1. 9. 2006 dalje izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko delajo prek študentskega servisa, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26 let.

Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo prek študentskega servisa.

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če se zaposlim in še vedno študiram?

Z zaposlitvijo izgubiš možnost dela prek študentskega servisa.

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če nisem državljan Republike Slovenije in študiram v Sloveniji? Katere dokumente potrebujem?

Da, delo na podlagi napotnice lahko opravljaš tudi, če si študent tuje univerze, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravlja študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Potrebuješ naslednje dokumente:

  • osebni dokument
  • številka slovenskega transakcijskega računa
  • slovensko davčno številko
  • dokazilo o statusu študenta v Sloveniji

Ali lahko opravljam delo za fizično osebo?

Delo za fizično osebo lahko opravljaš le na ustrezni pravni podlagi (osebno dopolnilno delo, podjemna pogodba, avtorska pogodba ...).

Ali lahko opravljam delo v tujini?

V tujih državah je za opravljanje dela, treba pridobiti dovoljenje za delo in ostalo dokumentacijo. Veliko informacij in napotkov za delo v tujini je dostopnih na spletu (evropski mladinski portal in mreža EURES ...).
V primeru, da bi delal/a v oddaljenih destinacijah ti svetujemo, da se obrneš na STA potovanja, kjer uredijo vse potrebno (delovno dovoljenje, zdravstveno zavarovanje ...).

Ali moram pred začetkom študentskega dela opraviti zdravniški pregled?

Za dela, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let. Vse navedeno velja tudi za dijake.

Kako podaljšam status dijaka/študenta?

Status podaljšaš tako, da se prijaviš v e-poslovalnico in klikneš na Podaljšaj status.

Pošlji nam dokazilo o statusu, ki je lahko:

  • potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto
  • študentsko ali dijaško izkaznico, z nalepko za tekoče šolsko leto

O napotnicah

Kdaj moram dvigniti napotnico?

Napotnica je pravna podlaga za delo prek študentskega servisa, zato jo moraš vedno dvigniti pred začetkom dela. To je pomembno, ker bo v nasprotnem primeru tvoje delo »delo na črno«, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

Napotnico lahko naročiš:

Ob naročilu napotnice nam sporočiš:

  • priimek in ime
  • rojstni datum
  • naziv delodajalca, pri katerem boš delal/a
  • vrsto dela

Ali imam lahko izdanih več napotnic za različna podjetja? Ali imam lahko izdanih več napotnic za isto podjetje?

Izdanih imaš lahko več napotnic za različna podjetja. Če v enem podjetju opravljaš različna dela, imaš lahko v tem podjetju izdanih več napotnic.

Kako si poiščem delo?

Kako si poiščem delo?

Dnevno svežo ponudbo prostih del si lahko ogledaš na naši spletni strani.

V e-poslovalnici lahko dnevno pregledaš informacije za 30 prostih del.

Izpolni prijavo za aktivne iskalce del in ob ponovnem vstopu v e-poslovalnico se ti bodo izpisovala dela, primerna tvojim izkušnjam, znanju in željam.

Delo sem si našel sam, kakšna je vloga študentskega servisa?

Če si sam poiščeš delo, je pomembno, da se z delodajalcem predhodno dogovorita o pogojih dela ter o višini plačila.
Pomembno je, da imaš napotnico pred začetkom dela, zato je ne pozabi pravočasno naročiti.

Ali lahko delam prek napotnice, če se šolam v tujini?

Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah v tujini, lahko delajo prek napotnice. Dokazilo o statusu je v tem primeru potrdilo o vpisu na tuji šoli ali fakulteti.

Med delom

Ali je res, da mi delodajalec ne sme ponuditi urne postavke, ki je nižja od 4,53 € bruto?

V skladu z odredbo MDDSZEM se je 1. septembra 2016, minimalna urna postavka zvišala iz 4,5 € bruto na 4,53 € bruto.

Ali sem dolžan podpisati kakršnokoli pogodbo o študentski zaposlitvi?

Delo prek študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe nisi dolžan podpisati.

Na kaj moram biti pozoren pred začetkom dela?

Svetujemo ti, da se že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovoriš o vseh pogojih dela:

  • o plačilu (plačilo za delo, uvajanje, obračunavanje stimulativnega dela, inventurni manko ...)
  • trajanju dela
  • zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju
  • roku, v katerem lahko pričakuješ plačilo

Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je namreč nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov.

Pomembno je tudi, da ti delodajalec, preden začneš z delom, podpiše in ožigosa en izvod napotnice.

Na študentskem servisu se lahko pozanimaš, kako redno plačuje tvoj potencialni delodajalec in pred začetkom dela na www.neplacniki.info preveriš, ali je to podjetje na seznamu neplačnikov študentskega dela.

Če kljub temu pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

Če pride do nesoglasja, izpolni obrazec v e-poslovalnici (Pomoč/Zastavi vprašanje) ali nas kontaktiraj.

Kakšne so moje pravice in obveznosti po Zakonu o delovnih razmerjih?

Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi, nimaš vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. V primeru dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let ter o odškodninski odgovornosti.

Kdaj in zakaj sta delodajalec in študent odškodninsko odgovorna?

Zakon o delovnih razmerjih v določa, da je delavec (v tem primer študent), ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, le-to dolžan povrniti.

Plačilo za delo (zalaganje, obveščanje)

Kaj pomeni, da zaslužke zalagate v 100 % znesku?

Na e-Študentskem Servisu več kot 90 % zaslužkov vseh študentov založimo v 100 % znesku.
To pomeni, da nakažemo denar takoj po končanem delu (velja za podjetja z dobro boniteto). Torej isti ali naslednji delovni dan, ko prejmemo izpolnjeno napotnico s podjetja/organizacije.

Koliko dobim na svoj bančni račun?

Če ti podjetje nakaže 4,53 €/h bruto, dobiš na račun 3,83 €/h neto, razlika (0,7 €) pa je odvedena kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo.

Klikni na informativni izračun pokojninske dobe.

Zakaj moram plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

Delo, izplačano prek študentske napotnice se šteje v pokojninsko dobo. Evidenco vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ob bruto nakazila se odvede 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Klikni na informativni izračun.

Kako se šteje pokojninska doba?

Pokojninska doba se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. Klikni na informativni izračun.

V pokojninsko dobo se štejejo vsa nakazila od 1. februarja 2015 naprej.

Kje dobim izpis o trajanju pokojninske dobe?

  • Na območni enoti ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ali

Trajanje pokojninske dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 54 % povprečne mesečne plače za leto 2015 in 56 % povprečne mesečne plače za leto 2016, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto.

Primer izpisa o trajanju pokojninske dobe

Dodatno pojasnilo s strani ZPIZ

Naredi informativni izračun.

Kam se pokojninska doba vpisuje in kdo vodi evidenco?

Evidenco vodi ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Prispevke za študente in delodajalce (15,5 % + 8,85 % + 6,36 % + 0,53 %) študentski servis odvaja FURS-u hkrati z nakazilom zaslužka študentu (84,5 %) in o tem dnevno poroča na individualnih rek obrazcih FURS-u.

Ali se tujcem odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

Tujcem se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 % odvede, ne odvede pa se v primeru, da gre za tujega državljana, ki je že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na kateri drugi podlagi in to pred izdajo napotnice izkaže z ustreznim potrdilom tuje institucije, ki ni starejše od 30 dni.

Kako do plačila za opravljeno delo (delodajalec je na napotnico nakazal premalo denarja, ali ga sploh ni nakazal)?

Če meniš, da delodajalec ne izpolnjuje dogovora, sklenjenega pred začetkom dela, ali krši tvoje pravice, lahko:

1. Kontaktiraš s študentskim servisom, ki te je napotil na delo k delodajalcu in pojasniš okoliščine spora oziroma kršitve. Študentski servis praviloma kontaktira z delodajalcem in ga opozori na izpolnjevanje obveznosti.

2.
Pisno zahtevaš, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Najbolje, da zahtevek pošlješ priporočeno ali po elektronski pošti, kar lahko uporabiš kot dokaz v morebitnem nadaljnjem postopku. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi, ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve lahko:

  • V roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahtevaš sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem,
  • in predlagaš posredovanje inšpektorja za delo v sporu.

Seznam območnih enot Inšpektorata za delo najdeš na: http://www.id.gov.si/
Zakon izrecno določa, da za denarne terjatve rokov ni, vendar je pri tem treba upoštevati omejitev po določbi Obligacijskega zakona, da denarne terjatve zastarajo v petih letih.

Vir:
- 200. člen Zakona o delovnih razmerjih
- 346. člen Zakona o obligacijskih razmerjih

Ali mi lahko delodajalec zniža urno postavko za delo?

Delodajalec ti ne more znižati postavke za že opravljeno delo oziroma spreminjati pridobljenih pravic za nazaj. Znižanje urne postavke lahko velja šele od tvoje seznanitve o spremembi oziroma znižanju urne postavke.

Na kakšne načine me obvestite o nakazilu mojega zaslužka?

SMS: je najhitrejša pot do informacije o prejetem zaslužku. Ko ti nakažemo denar, pošljemo tudi SMS obvestilo o nakazilu.

E-POSLOVALNICA: vsak trenutek lahko preveriš svoje zaslužke tako za tekoči mesec kakor tudi za pretekle mesece.

E-poslovalnica

Kaj je e-poslovalnica?

E-poslovalnica je tvoja varna spletna poslovalnica.

Za uporabo e-poslovalnice potrebuješ e-naslov in geslo, ki ga prejmeš ob vpisu v e-Študentski Servis.

Kaj vse lahko počnem v e-poslovalnici?

  • dnevno pregleduješ prosta dela
  • izpolniš prijavo za aktivne iskalce del
  • naročiš napotnico
  • preverjaš zaslužke in napotnice
  • urejaš "Moje izkušnje"
  • dobiš informacije o dohodnini
  • urejaš svoje podatke
  • vprašaš za nasvet

e-poslovalnico uporablja več kot 20.000 dijakov/študentov mesečno.

Zavarovanja

Kaj je obvezno zdravstveno zavarovanje?

Dijaki/študenti ste zdravstveno zavarovani kot družinski člani, dokler se šolate in vam ni treba plačevati posebnih premij za obvezno zdravstveno zavarovanje.

V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so otroci v celoti zdravstveno zavarovani kot družinski člani do dne:

  • ko jim poteče status dijaka/študenta
  • ko se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje ali
  • sklenejo zaposlitev

Kot družinski člani so lahko zdravstveno zavarovani tudi izredni študentje, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kako se zdravstveno zavarujem, ko nimam več statusa ali ko dopolnim 26 let?

Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo imeti urejenega vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami.

S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Če imaš urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja in če greš k zdravniku, ti večine storitev ni treba dodatno plačati.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.

Če izgubiš status ali dopolniš 26 let ai moraš obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sam/a. 

To urediš na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 22,95 €.  

Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov zdravljenja v celoti, lahko skleneš dopolnilno zdravstveno zavarovanje, tako da se obrneš na naše partnersko podjetje e-Zavarovanja d.o.o., kjer ti bodo uredili in podali celovito informacijo v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem po 26 letu ali izgubi statusa.

Kontakt:
GSM: 040 556 489
Tel: 01 2008 830
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.e-zavarovanja.com

Ali obstajajo še kakšne druge oblike zdravstvenega zavarovanja?

Obstajajo tudi 'nadstandardna' zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo višji standard storitev (samoplačniške storitve, dodatno nego, zdravila, boljše pripomočke, materiale ...). Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne zagotavlja kritja vseh stroškov zdravstvenih storitev in zdravil v celoti.

Obvezno zavarovanje tako pokrije le določen odstotni delež cene zdravstvene storitve, razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev pa moraš plačati sam/a. Ti stroški za doplačila so lahko zelo visoki, vendar se jim lahko izogneš s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim si zagotoviš, da bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica.

Več informacij o tem najdeš na spletni strani e-Zavarovanja.

Ali na podlagi prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (v višini 0,53 %), ki ga plačuje delodajalec, ob poškodbi prejmem odškodnino?

Ne, saj gre za prispevek, ki se plačuje za dodatno tveganje pri opravljanju dela. Iz naslova plačevanja tega prispevka si upravičen/a do zdravstvenih storitev, ki so posledica poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Skladno z ZUJF-C ga mora plačevati delodajalec.

Varnost in zdravje pri delu

Varnost pri delu

Vsi delavci ne glede na to, kakšna je pravna podlaga njihovega dela, morajo biti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu teoretično in praktično poučeni z varnostjo in zdravjem pri delu.

Da bi razbremenili delodajalce, za svoje člane pripravljamo tečaje in izpite iz varnosti in zdravja pri delu. Več informacij.

Spori

Spori in reševanje sporov

V primeru nesoglasij se lahko obrneš na e-Študentski Servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem.

  • Če želiš zastaviti vprašanje na temo sporov, izpolni obrazec v e-poslovalnici.
  • V primeru, ko podjetje ne plača računa, se potrudimo, da prejmeš dogovorjeno plačilo. Celoten proces izterjave zaslužka lahko spremljaš v e-poslovalnici (Pregled zaslužkov).
  • Če meniš, da delodajalec ne izpolnjuje dogovora, sklenjenega pred začetkom dela, ali krši tvoje pravice, nas člahko kontaktiraš in pojasniš okoliščine spora oziroma kršitve. Kontaktirali bomo delodajalca in ga opozorili na izpolnjevanje obveznosti.
  • Lahko tudi pisno zahtevaš, da delodajalec kršitev odpravi in izpolni obveznosti. Seznam območnih enot Inšpektorata za delo najdeš na: www.id.gov.si.

Si našel-a iskano informacijo?

X