DEJANSKI PODATKI:

Samo 2% študentov dela v obsegu ur redno zaposlenih.

Raziskava, »Ekonomski vidiki študentskega dela«, marec 2010, ki so jo izvedli dr. Janez Šušteršič (vodja projekta), dr. Bojan Nastav in Tanja Kosi na vzorcu podatkov o delu šest tisoč študentov v obdobju štirih let na Fakulteti za management Koper, Univerze na Primorskem, je pokazala, da so »Študenti, ki delajo, v povprečju aktivni od 25 do 35 odstotkov normalnega delovnega časa, in to čez vse leto, ne le med počitnicami.« (http://www.finance.si/277040/Kaj-je-narobe-s-%B9tudentskim-delom ).

Da je študentov, ki bi delali v obsegu ur redno zaposlenih, zelo malo, pokaže tudi naslednji izračun letnega zaslužka:

Število letnih ur (2008): 2.096 ur x povprečna urna postavka (l.2008) 4,01€ = 8.404,96 €.

8.000 € in več je po podatkih Davčne uprave RS v l. 2008 zaslužilo 2,09% študentov, ki so delali, t.j. 3.152 oseb.

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Iz Prikaza 6, ki je del opravljene raziskave »Ekonomski vidiki študentskega dela«, marec 2010, ki so jo izvedli dr. Janez Šušteršič (vodja projekta), dr. Bojan Nastav in Tanja Kosi na vzorcu podatkov o delu šest tisoč študentov v obdobju štirih let na Fakulteti za management Koper, Univerze na Primorskem, je razvidno gibanje letnega obsega študentskega dela v Sloveniji.

Študentsko delo je leta 2004 doseglo vrh vseh časov, nato v času konjukture l. 2008 še manjši vrh, ves čas pa dejavnost niha okrog 300 mio € letno. O kakršnemkoli povečevanju ni mogoče govoriti, sploh pa ne o 400% povečanju!

Prikaz 6: Gibanje agregatnih nominalnih in realnih letnih zaslužkov dijakov in študentkov, 2002 do 2009

Opomba: Realne vrednosti so preračunane iz nominalnih na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin, objavljenega s strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Viri: za obdobje 2002-2007 MDDSZ (2009), za leto 2008 Zakon o malem delu – strokovne podlage in izhodišča, za leto 2009 lastna ocena

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Od študentskega dela se v sedanji ureditvi plačujeta dva prispevka:

Mesečno morajo vse pravne in fizične osebe, kjer študenti ali dijaki opravljajo delo, od vsake realizirane napotnice plačevati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni*, ki trenutno znaša 4,34 € (na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

Letno mora študentski servis za vsakega študenta, ki dela prvič v letu, na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju plačevati prispevek za posebne primere zavarovanja (za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Prispevek trenutno znaša 9,09 €/leto.

Viri:

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju , Ur.l. RS, št. 9/1992,
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Uradni list RS, št. 106/1999 z dne 23. 12. 1999.

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Iz raziskave »Ekonomski vidiki študentskega dela« (marec 2010), ki so jo izvedli dr. Janez Šušteršič (vodja projekta), dr. Bojan Nastav in Tanja Kosi na vzorcu podatkov o delu šest tisoč študentov v obdobju štirih let na Fakulteti za management Koper, Univerze na Primorskem, je razvidno, da je bilo »študentsko delo v opazovanem obdobju (2005-2008) za delodajalce približno za 45 odstotkov cenejše od dela redno zaposlene osebe s povprečno plačo, vendar kar za 40 odstotkov dražje od dela zaposlenega z minimalno plačo.

Kljub tej stroškovni prednosti je obseg študentskega dela v primerjavi s celotnim zaposlovanjem skromen, saj predstavlja le 2 odstotka celotnih stroškov dela oziroma 4 odstotke vseh opravljenih delovnih ur.«

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

V l. 2008 je povprečna urna postavka znašala 4,01 €. Izračun pokaže, da bi v primeru nespremenjene urne postavke bilo mogoče z malim delom prislužiti v povprečju 2.919,28 €. Zakon o malem delu postavlja omejitve tako, da se upošteva tista, ki nastopi prej: ko mali delavec doseže število ur ali ko doseže najvišji letni zaslužek v višini 6.000 € bruto oz. 5.070 € neto.

Zakon o malem delu uvaja 15,5 % dajatve na malo delo. Če bodo delodajalci ves strošek prevalili na male delavce, bo urna postavka iz l.2008 iz 4,01 € padla na 3,39 €, kar pa na letni ravni pomeni največ 2.498 € zaslužka.

Mali delavci, ki bodo prišli do prostega dela in ga tudi opravili, bodo morali sami izterjati zaslužek od podjetja. Neplačevanje malih delavcev bo zagotovo velika skušnjava podjetij v predlagani ureditvi. Na koncu bo za male delavce štel le dejansko prejeti denar, ne zaslužek na papirju.

Zapri

DEJANSKI PODATKI:
Leta 2003, leta 2007 in leta 2009 so dijaki in študenti NOMINALNO zaslužili enako -  vsi skupaj približno 300 mio € letno. Leta 2004 in 2008 so dijaki in študentje prav tako NOMINALNO zaslužili enako, približno  340 mio €.

Če prevedemo NOMINALNO vsoto letnih zaslužkov v REALNE ZASLUŽKE (NOMINALNE deindeksiramo z vsakoletno stopnjo inflacije), vidimo, da leta 2007, 2008 in 2009 zaostajajo za leti 2002, 2003 in 2004.

Leto	Zaslužek članov nominalno	Uporabljeni indeksi cen življenjskih potrebščin (ICŽP)	Kumulativa ICŽP	Vsota vseh letnih zaslužkov dijakov in študentov preko vseh ŠS ( REALNO v cenah iz leta 2002 )
2002	278.955.592,57 €	7,2%	0,0%	278.955.592,57 €
2003	306.998.664,37 €	4,6%	7,2%	284.894.760,54 €
2004	341.783.297,69 €	3,2%	11,8%	301.452.868,56 €
2005	253.434.943,46 €	2,3%	15,0%	215.419.701,94 €
2006	280.174.172,47 €	2,8%	17,3%	231.704.040,63 €
2007	299.666.949,25 €	5,6%	20,1%	239.433.892,45 €
2008	338.860.775,00 €	2,1%	25,7%	251.773.555,83 €
2009*	303.000.000,00 €	1,8%	27,8%	218.766.000,00 €

Viri:

• 2002 do 2007: Gradivo MDDSZ: Pregled položaja študentske populacije v Sloveniji - predlog za obravnavo, št. dokumenta 11014-9/2009/2 z dne 10.04.2009, str.8, http://www.nanosoft.si/update/public/Polozaj-studentov-vlada-2009.doc.
• 2008: ZAKON O MALEM DELU – STROKOVNE PODLAGE IN IZHODIŠČA, str. 3.
• 2009: Ocena obsega zaslužkov iz študentskega dela.

Prikaz 1: Gibanje REALNEGA obsega študentskega dela od leta 2002 do 2009

Obseg študentskega dela se je v zadnjih letih REALNO ( nominalne vredosti, deindeksirane za inflacijo v realne vrednosti) zmanjšal za skoraj 30%! (279 mio € v l. 2002 na 219 mio € v l. 2009). NOMINALNO pa ostaja na nivoju izpred sedmih let. O kakršnemkoli porastu ni moč govoriti.

Pri omenjanju obsega študentskega dela je nujno potrebno navesti tudi naraščanje števila študentov, v l. 2002 101.458, v l. 2008 pa 114.391vpisanih študentov. Kljub večjemu številu študentov, realno zaslužijo manj.

Študentsko delo po raziskavi Ignjatovič, Trbanc v letu 2009 obsega le 2,8 odstotka delovno aktivne populacije**  (Ignjatović, Trbanc, str. 50).

Panoga študentskega dela se bo že naravno nagibala k upadanju zaradi demografskih učinkov (upadanje številčnosti mlade populacije) ter bolonjske prenove terciarnega izobraževanja (večja študijska obremenjenost).

Viri:

• Statistični urad RS
• Ignjatović Miroljub, Trbanc Martina. 2009. Zaposlovanje in brezposelnost mladih: aktivni,fleksibilni in prilagodljivi, v : MED OTROŠTVOM IN ODRASLOSTJO Analiza položaja mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport - Urad za mladino in Inštitut RS za socialno varstvo

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

V prvem četrtletju se že  vsa leta opravi približno 20 % del, v drugem 22%, v tretjem 30% in v četrtem kvartalu 28%. Če primerjamo drug in tretji kvartal, vidimo, da gre res za povečanje v višini 36%, kar pa je enako že vsa leta, ne samo leta 2009!

• Tretja četrtina leta so meseci julij, avgust in september, ko se že desetletja v poletno delo v počitniškem času v veliki meri vključijo dijaki in to nikakor ni značilnost samo leta 2009.
• Povpraševanje delodajalcev se poveča poleti zaradi dopustov, ko delavce, ki gredo na dopuste, začasno nadomeščajo s študenti, zato je povečanje dela študentov v tretjem tričetrtletju prav tako vsakoletno.

Obseg študentskega dela oziroma zaslužkov je v tesni korelaciji z gospodarskimi cikli,  s konjukturo in recesijo. Da ta povezava obstaja, prikazujeta spodnji graf upadanja naročil gospodarstvu v Sloveniji in graf upadanja ponudbe prostih študentskih del.

Prikaz 2: Skupna naročila v Sloveniji od januarja 2008 do decembra 2009

 

Vir: http://www.finance.si/268174/Krizo-lomijo-mened%BEerji?src=pj080110 , 08.01.2010.

Prikaz 3: Padec števila oglaševanih prostih del od januarja 2008 do decembra 2009

 

Vir: e-Študentski servis

 

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Takšnih študentov in dijakov, ki naj bi delali 9 ali več mesecev v enem letu, je manj kot 6,7%.

Če bi študent resnično delal 9 mesecev x 176 ur mesečno = 1.584 ur, bi (po povprečni urni postavki iz leta 2008 4,01€) zaslužil 6.352 €, z 10 meseci x 176 ur=1.760 x 4,01€/h pa 7.058 €.

Tistih, ki so v letu zaslužili do 6.000 €, je 93,3% vseh, ki so opravljali študentsko delo!

Prikaz 4: Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008

Vir: Davčna uprava RS.

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Le 0,2% je takih študentov, ki so v enem letu zaslužili 12.000 € ali več (t.j. 1.000 € neto mesečnih prejemkov, kot predpostavka mesečne plače diplomiranega inženirja).

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Po podatkih DURS-a je v letu 2008 študentsko delo opravljalo 80% dijakov in študentov, starih do vključno 23 let, medtem ko jih je bilo le 20% starih od 24 do 29 let. Starih 30 let in več pa je delo prek napotnice opravljalo le 0,17% oz. 256 oseb.

Prikaz 5: Deleži dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo,po posameznih starostnih skupinah v letu 2008

Vir: Davčna uprava RS.

Tudi o rednih delovnih razmerjih bi za mnogo mladih lahko dejali, da nimajo perspektive:

Mladi, stari med 15 in 24 let, prvo redno zaposlitev v 70% sklenejo za določen čas (med moškimi je ta delež 62,5%, med ženskami pa kar 76,8%!*).

V februarju 2010 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje 80%** prostih delovnih mest za določen čas.

Slovenija spada z 18,5%* med države z najvišjim deležem zaposlitev za določen čas (v EU ta delež znaša 14,5%).

Viri:

• Šercer Miha: Pogodba o zaposlitvi za določen čas v praksi podjetja, HRM,  September 2009, letnik 7, št. 30, str. 74.
• http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformacije/MesecneInformacije.htm

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Študentsko delo je v l.2008 vsaj enkrat v letu opravljalo 150.842* dijakov/študentov.

Delež tako zaposlenih oseb med vsemi delovno aktivnimi je v 2. četrtletju l.2008 znašal 3,7 %, v prvem četrtletju 2009 pa 2,8 %.**

Viri:

• DURS.
• http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/PDF_verzija_Med-otrostvom-in-odraslostjo.pdf , str.43-50.

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Sedanja obremenitev študentskega dela je 16,8%, dodatno se zaračunava še prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, tako v povprečju obremenitev znaša 17,7%.

Podjetja morajo na študentov ali dijakov zaslužek plačati koncesijsko dajatev v višini 12 %* in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 %** ter davek na dodano vrednost (20% DDV) na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev.

Mesečno morajo vse pravne in fizične osebe, kjer študenti ali dijaki opravljajo delo, od vsake realizirane napotnice plačevati še prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni***, ki trenutno znaša 4,34€ (na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

 

Viri:

• Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, Uradni list RS, št. 139/2006 z dne 29. 12. 2006;
• Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (ZDKDPŠ), Uradni list RS, št. 79/2003 z dne 12. 8. 2003;
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju , Ur.l. RS, št. 9/1992.

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Predlog Zakona o malem delu prinaša več kot 34,9%* obdavčitev študentskega dela (glede zaračunavanja DDV na koncesijsko dajatev še ni pojasnil).

Primer izračuna za 100€ honorarja (=118,34 bruto prejemka x 0,845):

	obdavčitev (%)	obdavčitev(€)	vsota
prispevki socialnih zavarovanj	15,50 %	18,34 €	118,34 €
zdravstveno zavarovanje	0,53 %	0,63 €
PIZ	9,01 %	10,66 €
ZZZS	5,96 %	7,05 €
dajatev iz malega dela (osnova je 115,50 €)	14,00 %	16,57 €	134,91 €
sklad za štipendije	6,00 %	7,10 €
študentski domovi in univerze	2,00 %	2,37 €
študentski servis	1,50 %	1,78 €
rizični sklad	0,30 %	0,36 €
zavod za zaposlovanje	0,20 %	0,24 €
dajatve za interne skupine	4,00 %	4,73 €
Za izplačilo 100 € honorarja bo delodajalec plačal še 34,91 € prispevkov in dajatev (za DDV še ni pojasnil).

V izračun niso zajeti naslednji stroški:

• obveznega preventivnega zdravstvenega pregleda malega delavca (80€)
• administracije (plačilne liste, obračunavanje in plačevanje prispevkov, nakazilo delavcu, REK obrazci)
• bančnih provizij za nakazilo na TRR malega delavca, na zbirne račune prispevkov za zavarovanja
• napačnih in delnih nakazil, neusklajenih davčnih evidenc ip.
• informatike (za ustrezno vodenje malega dela v podjetju, poročanje v zvezi z dohodnino, REK obrazci, transakcijski računi prejemnikov malega dela ip.)
• izobraževanja (podjetje bo moralo biti seznanjeno, komu in katere dajatve se obračunajo, primer rezidentov in nerezidentov, starejših nad 26.let ).

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Na podlagi študentskega dela se skladno z zakonom* 12 odstotna koncesijska dajatev razdeli med tri prejemnike: 37,5% dobi Študentska organizacija Slovenije, 37,5% študentski servisi oz. agencije za posredovanje občasnih in začasnih del ter 25% Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Prejemki iz koncesijske dajatve so ločeni po prejemnikih, ki samostojno upravljajo s svojimi sredstvi. Povezovanje porabe denarja študentskih organizacij in deleža, ki ga študentski servis mora skladno z zakonom zaračunati za študentsko delo, kaže na Veselovo nepoznavanje področja študentskega dela in poskus diskreditacije vseh, ki jih študentsko delo zadeva.

Če bi si študentski servisi res »jemali prevelik kos pogače«, se ne bi njihovo število v zadnjih petih letih zmanjšalo za 44% - s 85 na 48 koncesionarjev. V gradivu MDDSZ tudi samo navaja, da »se danes okoli 10-15 servisov spopada z resno eksistenčno krizo«.

• Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, Uradni list RS, št. 139/2006 z dne 29. 12. 2006, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006139&stevilka=6050 ;
• MDDSZ: Pregled položaja študentske populacije v Sloveniji - predlog za obravnavo, št. dokumenta 11014-9/2009/2 z dne 10.04.2009.

Zapri

DEJANSKI PODATKI:

Študentski servis si od plače študenta ne jemlje ničesar, študent vedno prejme celoten honorar, storitev servisa je za študenta v celoti brezplačna.

Skladno z zakonom* mora študentski servis delodajalcu na neto honorar zaračunati koncesijsko dajatev v višini 12% (delodajalcu se zaračunavajo tudi dodatna koncesijska dajatev in prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter ddv).

Študentskemu servisu s strani podjetja pripade 4,5 % provizije (oz. 37,5% od 12% koncesijske dajatve). Po plačilu zavarovanja za primer smrti in invalidnosti** (ki trenutno znaša  8,12 € letno), pa servisu ostane v povprečju 4 % sredstev za kritje lastnih stroškov.

Primer:

Podjetje študentskemu servisu na 100 € študentovega honorarja plača 4,5 €. Iz 4,5 € študentski servis krije 8,12 € prispevka za zavarovanje za primer smrti in invalidnosti (če gre za prvo napotnico člana v koledarskem letu) in vse svoje stroške poslovanja: zalaganja (kreditov), nakazil (bančnih provizij), obveščanja, izterjave, informatike, poštnine, tiskovin itd.

• Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, Uradni list RS, št. 139/2006 z dne 29. 12. 2006;
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Uradni list RS, št. 106/1999 z dne 23. 12. 1999.

Zapri