Sedanja obremenitev študentskega dela za delodajalce je 16,8%, dodatno se zaračunava še prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V povprečju  tako obremenitev delodajalca znaša 17,7%. Za študente in dijake je storitev študentskega servisa v celoti brezplačna.

Poglejmo podrobneje:
Podjetja morajo na študentov ali dijakov zaslužek plačati koncesijsko dajatev v višini 12% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2% ter davek na dodano vrednost (20% DDV) na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev. Mesečno podjetje-naročnik od vsake realizirane napotnice poravna še prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki trenutno znaša 4,34€*. Tako pridemo do skupne obremenitve delodajalca, ki na osnovo – zaslužek  študenta znaša v povprečju 17,7%.

*Za študentsko delo se plačuje tudi zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Prispevek morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, pri katerih študenti ali dijaki opravljajo delo. Prispevek se plačuje mesečno od vsake realizirane napotnice. Trenutno znaša prispevek 4,34 € mesečno, višino pa določa skupščina ZZZS.

Viri:

• Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (ZDKDPŠ), Uradni list RS, št. 79/2003 z dne 12. 8. 2003, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200379&stevilka=3743 ;
• Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, Uradni list RS, št. 139/2006 z dne 29. 12. 2006, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006139&stevilka=6050 ;
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju , Ur.l. RS, št. 9/1992, http://www2.gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/1992-01-0459?OpenDocument;

Za študentsko delo se plačujejo tri vrste zavarovanj.

Veljavni zakoni določajo, da se za študentsko delo  plačujeta dve obvezni zavarovanji:

Člani e-Študentskega Servisa pa  so že  s samim dvigom napotnice tudi dodatno nezgodno zavarovani za primer smrti in invalidnosti. Od zgoraj omenjenih zavarovanj, ki sta po zakonu obvezni, namreč študent ne dobi nikakršne odškodnine. Premijo za dodatno nezgodno zavarovanje v celoti plača študentski servis, do odškodnine pa je v primeru nezgode upravičen član študentskega servisa.

Viri:

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Ur.l. RS, št. 9/1992, http://www2.gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/1992-01-0459?OpenDocument;
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Uradni list RS, št. 106/1999 z dne 23. 12. 1999, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=1999106&stevilka=4965.

Delitev 12 odstotne koncesijske dajatve in 2 odstotne dodatne koncesijske dajatve.

Koncesijska dajatev (12%) se deli po naslednjem ključu: 4,5 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 4%* študentski servis, 3% pa Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Dodatna koncesijska dajatev (2%) se nakazuje v državni proračun in je namenjena izgradnji študentskih domov ter izboljšanju študijskih pogojev na univerzah.

*Študentski servisi morajo pri vsaki prvi napotnici v koledarskem letu za posameznega dijaka oziroma študenta plačati tudi prispevek za primer smrti in invalidnosti.  Prispevek  trenutno znaša  9,09 € letno. Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti (na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni.