O študentskih servisih in študentskem delu v EU

Študentsko delo ni slovenska posebnost, ampak se povečuje v večini držav EU.

V tujini študentsko delo prav tako obstaja, posredujejo ga agencije, primerljive našim študentskim servisom.

Ne drži, da je študentsko delo slovenska posebnost. Študentsko delo se povečuje v večini držav EU!

V Sloveniji servisi izhajajo iz dolgoletne tradicije, začetki segajo v leto1959. Ime »študentski servis« so dobili  v času 50-letnega delovanja. Dejansko so servisi navadna podjetja, ki opravljajo dejavnost agencij, ki posredujejo začasna in občasna dela in zagotavljajo plačila uporabnikom. V tujini študentsko delo prav tako obstaja, posredujejo ga agencije, primerljive našim študentskim servisom.

Kljub temu, da gre za več kot 50 letno zgodovino študentskih servisov, pa današnji čas, širina dejavnosti in predvsem višje zahteve v dejavnosti zahtevajo posodobitev tega pojma, zato bi bilo odslej bolje govoriti o »Agencijah za začasna dela« (Temporary Jobs Agencies) in ne več o študentskih servisih.

Preglednica: Obseg študentskega dela v nekaterih državah EU

Država EUObseg študentskega dela*Opravljene ure študentskega dela / teden**
    Povprečje od 5 do 31
Nemčija 68%  
Danska 75%  
Avstrija 66% 11,5
Islandija   31,8
Estonija 30% 20
Finska   22
Češka   22
Finska 45%  
Švedska 45%  
Latvija 50%  
Francija 46%  
Slovenija 65%*** 17

Vir:

 

 

Študentski servisi so v vse težjem položaju.

Priznani stroški koncesionarjev so se v zadnjih letih znižali za 60%.

Do leta 1999 so agencije prejemale 10% od posredovanega dela, danes pa so priznani stroški za njihovo delovanje le še 4% .

Število koncesionarjev MDDSZ (študentskih servisov) se je v zadnjih petih letih zmanjšalo za 44% - s 85 na 48 (Gradivo MDDSZ: Pregled položaja študentske populacije v Sloveniji - predlog za obravnavo, št. dokumenta 11014-9/2009/2 z dne 10.04.2009, http://www.nanosoft.si/update/public/Polozaj-studentov-vlada-2009.doc). MDDSZ  tudi samo navaja, da »se danes okoli 10-15 servisov spopada z resno eksistenčno krizo«.

Panoga študentskega dela je  v zadnjih letih podvržena nenehnim spremembam. To otežuje delovanje, poslovno stabilnost in možnost preživetja koncesionarjev.

Leto

Število koncesionarjev

2002

80

2003

85

2004

83

2005

76

2006

55

2007

51

2008

49

2009

48

Vir:

 

 

Kaj je študentski servis?

Študentski servis/agencija deluje kot neprestani zbiralnik ogromne količine informacij in hkrati tudi kot oddajnik množice informacij.

Študentski servis/agencija deluje kot neprestani zbiralnik (preko telefona, e-pošte, navadne pošte, telefaksa) ogromne količine informacij – o članih/iskalcih, o podjetjih/delodajalcih, o prostih delih. Po drugi strani pa je študentski servis tudi oddajnik množice informacij – izdaja napotnice članom (vse agencije skupaj jih letno izdajo preko milijon), izdaja in odpošilja račune podjetjem, nakazuje zaslužke (tisoče mikro nakazil dnevno), nakazuje koncesijske dajatve, vodi izterjave (telefonsko, pisno, sodno) in arbitraže v morebitnih sporih med člani in podjetji.

Agencija sedaj za svojo storitev dobi 4,5 odstotka od 12-odstotne osnovne koncesijske dajatve. Od tega prihodka mora agencija plačati Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti *, ki trenutno znaša 8,12 €/leto , zagotavljati izterjavo in zalaganje prejemkov, izvajati plačilni promet, kadrovsko selekcijo, financirati rizični sklad za izplačila, financirati celotno svoje poslovanje. Samo od  notranje organiziranosti posamezne agencije in stopnje informatiziranosti poslovanja je odvisno, ali študentski servis danes še posluje pozitivno ali ne.

V nadaljevanju so predstavljeni podatki e-Študentskega servisa za leto 2009, ki dobro prikazujejo množičnost in kompleksnost dogodkov, nujnih za opravljanje dejavnosti posredovanja del:

Preglednica: Množičnost dogodkov pri opravljanju dejavnosti posredovanja del

VRSTA DOGODKA

Število dogodkov v letu 2009

Vpis novih članov, podaljšanje članstva

69.919

Posredovanje različnih ponudb za delo

19.881

Iskanje članov za naročeno delo

48.558

Obračuni del

736.646

Izdani računi podjetjem

241.990

Opravljena bančna nakazila

729.139

E-maling o prostih delih in SMS obvestila o zaslužku

882.740

Opravljeni klici za izterjavo

153.439

Poslani opomini

41.078

Opravljene arbitraže

1.000

Vložene tožbe

389

SKUPAJ DOGODKOV

2.924.780

Delo študentov je specifično in sestavljeno iz velikega števila krajših, priložnostnih del pri veliko različnih delodajalcih.  Pri sedanji plačilni (ne)disciplini in poslovni kulturi v Sloveniji je nemogoče pričakovati, da bi se lahko študent posameznik sam dogovoril za študentsko delo, izterjal plačilo in, da bi bili ob tem poravnani vsi prispevki, ter da bi vsi ostali prejemniki dobili svoj del koncesijskih sredstev. Dobro poznani so primeri, ko delodajalci ne plačujejo prispevkov niti za svoje zaposlene. Če prištejemo k temu še počasno delovanje sodišč, bi bili študentje s svojimi majhnimi in zaradi tega težko izterljivimi nakazili lahek plen neplačnikov.

*Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti (na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Študentski servisi so za vsakega člana na prvo realizirano napotnico v tekočem koledarskem letu plačevati prispevek za posebne primere zavarovanja (za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Prispevek trenutno znaša 8,12 €/leto (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Uradni list RS, št. 106/1999 z dne 23. 12. 1999, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=1999106&stevilka=496)

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?

Odpri/zapri