O obsegu študentskega dela
Študentsko delo obsega le 3% slovenskega trga dela.
Kako relativen je obseg študentskega dela, pokažejo primerjave z nekaterimi drugimi agregati.
Študentsko delo obsega le 3% slovenskega trga dela (Vir: Ignjatović, Trbanc, 2009, str. 50).
Kako relativen je obseg študentskega dela, pokažejo primerjave z nekaterimi drugimi agregati.
| Agregat | Znesek | Št. oseb |
|---|---|---|
| Bruto plače vseh zap. v RS za 2008 | 17.274.490.220 € | 850.000 |
| Obseg sive ekonomije, 27,2% BDP* | 10.100.840.590 € | / |
| Načrt. izpl.pokojnin v letu 2010** | 4.860.000.000 € | 550.000 |
| Bruto plače zap.v javnem sektorju | 4.100.000.000 € | 160.000 |
| Stroški bolniških odsotnosti *** | 900.000.000 € | / |
| Neizterjani davčni dolg**** | 869.900.000 € | / |
| Ocena povračila stroškov prevoza na delo | 600.000.000 € | / |
| Bruto obseg štud.dela v l.2009 | 353.900.000 € | 140.000 |
| Obseg sivega trga pomočnic na domu, varušk...***** | 300.000.000 € | 23.000 |
* http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp, http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042279926;
** http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042337019?newsletter;
*** http://www.zurnal24.si/slovenija/dnevno-za-1-dot-700-dot-000-evrov-skode-162263
****http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042289419;
***** http://www.delo.si/tiskano/html/20091219/Sobotna+priloga/0
Ne drži, da študenti v povprečju delajo 9 ali celo 10 mesecev na leto.
Če bi res delali 9 mesecev po 176 ur, bi po povprečni urni postavki 4,01 € zaslužili 6.352 €. Toliko ali več pa je s študentskim delom zaslužilo le 6,7% študentov.
Študentov in dijakov, ki naj bi v letu dni delali 9 mesecev ali več in zaslužili več kot 6.000€, je manj kot 6,7% od vseh, ki opravljajo študentsko delo.
V strokovnih podlagah in izhodiščih Zakona o malem delu Ministrstvo za delo navaja , da je »povprečno trajanje študentskega dela v obdobju 2005 – 2008 občutno preseglo določila začasnega in občasnega dela. Podatki Ankete o Delovni Sili namreč kažejo, da skupina študentov, starih od 15 do 24 let v povprečju dela okrog 9 mesecev, medtem ko je trajanje študentskega dela pri starejši skupini (25–29 let) še daljše – okrog 10 mesecev. Tako se študentsko delo, preobrazi iz oblike socialnega korektiva in pomoči študentom v obliko fleksibilnega zaposlovanja in je hkrati anomalija, ki obremenjuje trg delovne sile (Ignjatovič in Trbanc, 2009).« ŠOS je že opozorila, da je šlo v omenjeni raziskavi za napačno uporabljeno metodologijo, vendar omenjena kritika pri nadaljnjem predstavljanju rezultatov ni bila upoštevana.
Da študenti ne delajo strnjeno v tako dolgem obdobju, kaže preprost izračun:
Če bi študent resnično delal 9 mesecev po 176 ur, bi skupaj opravil 1.584 ur. Po povprečni urni postavki iz leta 2008 (4,01 €) bi zaslužil 6.352 €,
Če bi študent delal 10 mesecev po 176 ur, pa bi opravil 1.760 ur dela in s tem zaslužil (po postavki 4,01 €/h) 7.058 €.
Samo 2% dijakov in študentov od tistih, ki opravljajo študentsko delo, je v enem letu zaslužilo več kot 8.000 EUR.
57% dijakov in študentov je v enem letu zaslužilo manj kot 2.000 EUR.
Prikaz: Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008
Vir: Davčna uprava RS
Leta 2008 so študentje in dijaki v povprečju zaslužili dobrih 2.200 €.
83 % študentov in dijakov pa zasluži manj kot 4.000 € letno.
Prikaz: Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008
Vir: Davčna uprava RS
Ne drži, da obseg študentskega dela iz leta v leto narašča.
Nasprotno, v realnih cenah je bil obseg zaslužkov članov leta 2004 za 38 odstotkov višji od zaslužkov v preteklem letu.
Leta 2002 so študenti s študentskim delom zaslužili 278.955.592,57 € neto, leta 2008 (ob upoštevani inflaciji med leti 2002 in 2008) 251.773.555,83 €, lani (2009) se je realni zaslužek znižal na 218.766.000 €, kar je najmanj po letu 2002.
Preglednica: VSOTA ZASLUŽKOV DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V LETIH OD 2002 DO 2009: REALNO IN NOMINALNO
| Leto | Zaslužek članov nominalno | Uporabljeni indeksi cen življenjskih potrebščin (ICŽP) | Kumulativa ICŽP | Vsota vseh letnih zaslužkov dijakov in študentov preko vseh ŠS ( REALNO v cenah iz leta 2002 ) |
2002 |
278.955.592,57€ |
7,2% |
0,0% |
278.955.592,57€ |
2003 |
306.998.664,37€ |
4,6% |
7,2% |
284.894.760,54€ |
2004 |
341.783.297,69€ |
3,2% |
11,8% |
301.452.868,56€ |
2005 |
253.434.943,46€ |
2,3% |
15,0% |
215.419.701,94€ |
2006 |
280.174.172,47€ |
2,8% |
17,3% |
231.704.040,63€ |
2007 |
299.666.949,25€ |
5,6% |
20,1% |
239.433.892,45€ |
2008 |
338.860.775,00€ |
2,1% |
25,7% |
251.773.555,83€ |
2009* |
303.000.000,00€ |
1,8% |
27,8% |
218.766.000,00€ |
*ocena
Vir:
- lasten preračun po podatkih MDDSZ
- http://www.stat.si/indikatorji_preracun_inflacija.asp
Od leta 2002 do leta 2009 je študentsko delo realno upadlo za 27%.
Od leta 2002 do leta 2008 je študentsko delo v realnih cenah iz leta 2002 upadlo za 27%.
Prikaz : Gibanje REALNEGA obsega (v realnih cenah iz leta 2002) študentskega dela od leta 2002 do leta 2009.
Realni zaslužek študentskega dela upada, število študentov pa narašča.
V letu 2008 je bilo v primerjavi z l. 2002 vpisanih 13% več študentov, zaslužili pa so realno 27% manj, kot l. 2002.
Realni zaslužek študentskega dela upada, število študentov pa narašča.
V letu 2002 je bilo vpisanih 101.458 študentov, v letu 2008 pa 13% več, to je 114.391. Kljub večjemu številu študentov, so le-ti (v realnih cenah iz leta 2002) zaslužili manj.
Prikaz: Nominalni in realni zaslužek študentov in dijakov ter število študentov in dijakov od leta 2002 do leta 2009
*ocena
Študentsko delo je pod močnim sezonskim vplivom.
V prvem četrtletju se opravi približno 20 % del, v drugem 22%, v tretjem 30% in v četrtem kvartalu 28%. Tako se med tretjim in drugim kvartalom že vsa leta poveča obseg študentskega dela za tretjino.
Študentsko delo je pod močnim sezonskim vplivom!
V prvem četrtletju se že vsa leta opravi približno 20 % del, v drugem 22%, v tretjem 30% in v četrtem kvartalu 28%.
Če primerjamo drug in tretji kvartal, vidimo, da gre vsa leta za povečanja v višini cca 35%. Tretja četrtina leta so meseci julij, avgust in september, ko se že desetletja v poletno delo v počitniškem času v veliki meri vključijo dijaki in to nikakor ni značilnost samo leta 2009. Povpraševanje delodajalcev se poleti poveča zaradi dopustov, ko delavce, ki gredo na dopuste, začasno nadomeščajo s študenti.
Obseg študentskega dela oziroma zaslužkov je tudi v tesni korelaciji z gospodarskimi cikli, s konjukturo in recesijo.
Podobno, kot se je v času gospodarske rasti v letu 2008 povečalo povpraševanje po študentskem delu, je bila v istem obdobju zabeležena tudi najnižja stopnja brezposelnosti v Sloveniji (v septembru 2008, 59.303 oseb* ).
Na drugi strani pa je obdobje recesije znatno zmanjšalo povpraševanje po študentski delovni sili, kar z enakim gibanjem dobro ponazarjata tudi grafa upadanja naročil gospodarstvu v Sloveniji in graf upadanja ponudbe prostih študentskih del v istem obdobju.
*Vir: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformacije/MesecneInformacije.htm
Prikaz: Skupna naročila v Sloveniji od januarja 2008 do decembra 2009
Vir: http://www.finance.si/268174/Krizo-lomijo-mened%BEerji?src=pj080110, 08.01.2010
Prikaz: Padec števila oglaševanih prostih del od januarja 2008 do decembra 2009.
Vir: e-Študentski Servis.
80% študentov in dijakov, ki opravljajo študentsko delo, je starih do 23 let.
Po podatkih DURS-a je v letu 2008 študentsko delo opravljalo 80% dijakov in študentov, starih do vključno 23 let.
Le 20% je starih med 24 in 29 let,
30 let in več pa je imelo le 0,17% oziroma 256 študentov.
Prikaz: Deleži dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo,po posameznih starostnih skupinah v letu 2008
Vir: Davčna uprava RS
V letu 2008 je Inšpektorat RS za delo ugotovil 19 kršitev.
V letu 2008 je Inšpektorat RS za delo ugotovil 19 kršitev (Poročilo MDDSZ o delu na črno za leto 2008):
»...Od 511 ugotovljenih kršitev v letu 2008 je bilo: ... 19 kršitev (17 v letu 2007), ko je delodajalec omogočil delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, v enem primeru pa so inšpektorji ugotovili, da je delodajalec omogočil uporabo napotnice dijaka oziroma študenta neupravičeni osebi (skupaj 20 kršitev).«
