O obsegu študentskega dela

Študentsko delo obsega le 3% slovenskega trga dela.

Kako relativen je obseg študentskega dela, pokažejo primerjave z nekaterimi drugimi agregati.

Študentsko delo obsega le 3% slovenskega trga dela (Vir: Ignjatović, Trbanc, 2009, str. 50).

Kako relativen je obseg študentskega dela, pokažejo primerjave z nekaterimi drugimi agregati.

Agregat Znesek Št. oseb
Bruto plače vseh zap. v RS za 2008 17.274.490.220 € 850.000
Obseg sive ekonomije, 27,2% BDP* 10.100.840.590 € /
Načrt. izpl.pokojnin v letu 2010** 4.860.000.000 € 550.000
Bruto plače zap.v javnem sektorju 4.100.000.000 € 160.000
Stroški bolniških odsotnosti *** 900.000.000 € /
Neizterjani davčni dolg**** 869.900.000 € /
Ocena povračila stroškov prevoza na delo 600.000.000 € /
Bruto obseg štud.dela v l.2009 353.900.000 € 140.000
Obseg sivega trga pomočnic na domu, varušk...***** 300.000.000 € 23.000

* http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp, http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042279926;
** http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042337019?newsletter;
***  http://www.zurnal24.si/slovenija/dnevno-za-1-dot-700-dot-000-evrov-skode-162263 
****http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042289419;
***** http://www.delo.si/tiskano/html/20091219/Sobotna+priloga/0

 

 

Ne drži, da študenti v povprečju delajo 9 ali celo 10 mesecev na leto.

Če bi res delali 9 mesecev po 176 ur, bi po povprečni urni postavki 4,01 € zaslužili 6.352 €. Toliko ali več pa je s študentskim delom zaslužilo le 6,7% študentov.

Študentov in dijakov, ki naj bi v letu dni delali 9 mesecev ali več  in zaslužili več kot 6.000€,  je manj kot 6,7% od vseh, ki opravljajo študentsko delo.

V strokovnih podlagah in izhodiščih Zakona o malem delu Ministrstvo za delo navaja , da je »povprečno trajanje študentskega dela v obdobju 2005 – 2008 občutno preseglo določila začasnega in občasnega dela. Podatki Ankete o Delovni Sili  namreč kažejo, da skupina študentov, starih od 15 do 24 let v povprečju dela okrog 9 mesecev, medtem ko je trajanje študentskega dela pri starejši skupini (25–29 let) še daljše – okrog 10 mesecev. Tako se študentsko delo, preobrazi iz oblike socialnega korektiva in pomoči študentom v obliko fleksibilnega zaposlovanja in je hkrati anomalija, ki obremenjuje trg delovne sile (Ignjatovič in Trbanc, 2009).« ŠOS je že opozorila, da je šlo v omenjeni raziskavi za napačno uporabljeno metodologijo, vendar omenjena kritika pri nadaljnjem predstavljanju rezultatov ni bila upoštevana.

Da študenti ne delajo strnjeno v tako dolgem obdobju, kaže preprost izračun:

Če bi študent resnično delal 9 mesecev po 176 ur, bi skupaj opravil 1.584 ur. Po povprečni urni postavki iz leta 2008 (4,01 €) bi zaslužil 6.352 €,

Če bi študent delal 10  mesecev po 176 ur, pa bi opravil 1.760 ur dela in s tem zaslužil (po postavki 4,01 €/h) 7.058 €.

Samo 2% dijakov in študentov od tistih, ki opravljajo študentsko delo,  je v enem letu zaslužilo več kot 8.000 EUR.

57% dijakov in študentov je v enem letu zaslužilo manj kot 2.000 EUR.

Prikaz: Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008

Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008
Vir: Davčna uprava RS

 

 

Leta 2008 so študentje in dijaki v povprečju  zaslužili dobrih 2.200 €.

83 % študentov in dijakov pa zasluži manj kot  4.000 € letno.

Prikaz: Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008

Delež dijakov in študentov v posameznih dohodkovnih skupinah v letu 2008
Vir: Davčna uprava RS

 

 

Ne drži, da obseg študentskega dela iz leta v leto narašča.

Nasprotno, v realnih cenah je bil obseg zaslužkov članov leta 2004 za 38 odstotkov višji od  zaslužkov v preteklem letu.

Leta 2002 so študenti s študentskim delom zaslužili 278.955.592,57 € neto, leta 2008 (ob upoštevani inflaciji med leti 2002 in 2008) 251.773.555,83 €, lani (2009) se je realni  zaslužek  znižal na 218.766.000 €, kar je najmanj po letu 2002.

Preglednica:  VSOTA ZASLUŽKOV DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V LETIH OD 2002 DO 2009: REALNO IN NOMINALNO

Leto Zaslužek članov nominalno Uporabljeni indeksi cen življenjskih potrebščin (ICŽP) Kumulativa ICŽP Vsota vseh letnih zaslužkov dijakov in študentov preko vseh ŠS ( REALNO v cenah iz leta 2002 )

2002

278.955.592,57€

7,2%

0,0%

278.955.592,57€

2003

306.998.664,37€

4,6%

7,2%

284.894.760,54€

2004

341.783.297,69€

3,2%

11,8%

301.452.868,56€

2005

253.434.943,46€

2,3%

15,0%

215.419.701,94€

2006

280.174.172,47€

2,8%

17,3%

231.704.040,63€

2007

299.666.949,25€

5,6%

20,1%

239.433.892,45€

2008

338.860.775,00€

2,1%

25,7%

251.773.555,83€

2009*

303.000.000,00€

1,8%

27,8%

218.766.000,00€

*ocena

Vir:

 

 

Od leta 2002 do leta 2009 je študentsko delo realno upadlo za 27%.

Od leta 2002 do leta 2008 je študentsko delo v realnih cenah iz leta 2002 upadlo za 27%.

Prikaz : Gibanje REALNEGA obsega (v realnih cenah iz leta 2002) študentskega dela od leta 2002 do leta 2009.

Vsota vseh letnih zaslužkov dijakov in študentov preko vseh ŠS

 

 

Realni zaslužek študentskega dela upada, število študentov pa narašča.

V letu 2008 je bilo v primerjavi z l. 2002 vpisanih 13% več študentov, zaslužili pa so realno 27% manj, kot l. 2002.

Realni zaslužek študentskega dela upada, število študentov pa narašča.

V letu 2002 je bilo vpisanih 101.458 študentov, v letu 2008 pa 13% več, to je 114.391. Kljub večjemu številu študentov, so le-ti (v realnih cenah iz leta 2002) zaslužili manj.

Prikaz: Nominalni in realni zaslužek študentov in dijakov ter število študentov in dijakov od leta 2002 do leta 2009

Nominalni in realni zaslužek študentov in dijakov ter število študentov in dijakov od leta 2002 do leta 2009

*ocena

Vir: http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/08_terciarno_izobraz/01_09550_vpisani_splosno/01_09550_vpisani_splosno.asp

 

 

Študentsko delo je pod močnim sezonskim vplivom.

V prvem četrtletju se opravi približno 20 % del, v drugem 22%, v tretjem 30% in v četrtem kvartalu 28%. Tako se med tretjim in drugim kvartalom že vsa leta poveča obseg študentskega dela za tretjino.

Študentsko delo je pod močnim sezonskim vplivom!
V prvem četrtletju se že  vsa leta opravi približno 20 % del, v drugem 22%, v tretjem 30% in v četrtem kvartalu 28%.

Če primerjamo drug in tretji kvartal, vidimo, da gre vsa leta za povečanja v višini cca 35%. Tretja četrtina leta so meseci julij, avgust in september, ko se že desetletja v poletno delo v počitniškem času v veliki meri vključijo dijaki in to nikakor ni značilnost samo leta 2009.  Povpraševanje delodajalcev se poleti poveča zaradi dopustov, ko delavce, ki gredo na dopuste, začasno nadomeščajo s študenti.

Obseg študentskega dela oziroma zaslužkov je tudi v tesni korelaciji z gospodarskimi cikli,  s konjukturo in recesijo.

Podobno, kot se je v času gospodarske rasti v letu 2008 povečalo povpraševanje po študentskem delu, je bila v istem obdobju zabeležena tudi najnižja stopnja brezposelnosti v Sloveniji (v septembru 2008, 59.303 oseb* ).

Na drugi strani pa je obdobje recesije znatno zmanjšalo povpraševanje po študentski delovni sili, kar z enakim gibanjem dobro ponazarjata tudi grafa upadanja naročil gospodarstvu v Sloveniji in graf upadanja ponudbe prostih študentskih del v istem obdobju.

*Vir: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformacije/MesecneInformacije.htm

Prikaz: Skupna naročila v Sloveniji od januarja 2008 do decembra 2009

Skupna naročila v Sloveniji od januarja 2008 do decembra 2009
Vir: http://www.finance.si/268174/Krizo-lomijo-mened%BEerji?src=pj080110, 08.01.2010

Prikaz: Padec števila oglaševanih prostih del od januarja 2008 do decembra 2009.

Padec števila oglaševanih prostih del od januarja 2008 do decembra 2009
Vir: e-Študentski Servis.

 

 

80% študentov in dijakov, ki opravljajo študentsko delo, je starih do 23 let.

Po podatkih DURS-a je v letu 2008 študentsko delo opravljalo 80% dijakov in študentov, starih do vključno 23 let.

Le 20% je starih med 24 in 29 let,

30 let in več pa je imelo le 0,17% oziroma 256 študentov.

Prikaz: Deleži dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo,po posameznih starostnih skupinah v letu 2008

Deleži dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo,po posameznih starostnih skupinah v letu 2008
Vir: Davčna uprava RS

 

 

V letu 2008 je Inšpektorat RS za delo ugotovil 19 kršitev.

V letu 2008 je Inšpektorat RS za delo ugotovil 19 kršitev (Poročilo MDDSZ o delu na črno za leto 2008):

»...Od 511 ugotovljenih kršitev v letu 2008 je bilo: ... 19 kršitev (17 v letu 2007), ko je delodajalec omogočil delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, v enem primeru pa so inšpektorji ugotovili, da je delodajalec omogočil uporabo napotnice dijaka oziroma študenta neupravičeni osebi (skupaj 20 kršitev).«

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/130809-porocilo_2008_delo_na_crno_splet.pdf , str. 23.

mojedelokarierni sejem

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?

Odpri/zapri