Pogosta vprašanja

Splošno

Kdo lahko dela prek študentskega servisa?

Začasna in občasna dela prek študentskega servisa lahko opravljajo:

  • osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
  • osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
  • osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Začasna in občasna dela prek študentskega servisa lahko opravljajo tudi:

  • dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole)
  • osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta.
  • študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Kaj nudi e-Študentski Servis svojim članom?

e-Študentski Servis svojim članom nudi:

  • prosta dela: velika ponudba enostavnih, strokovnih in visoko strokovnih del v Sloveniji,
  • zalaganje zaslužkov: nakazilo v 100 % znesku takoj, ko prejmemo tvojo potrjeno napotnico (velja za več kot 90 % podjetij),
  • osebni servis: spletna poslovalnica, kjer lahko naročiš napotnico, pregledaš zaslužke, prosta dela, vprašaš za nasvet…,
  • SMS: ob nakazilu prejmeš SMS o zaslužku,
  • brezplačno svetovanje za aktivne člane: dohodninsko, karierno-poklicno,
  • darilca: za nove, zveste in aktivne člane,
  • beleženje izkušenj - "Moje izkušnje",
  • popusti in ugodnosti,
  • organizacija predavanj in seminarjev,
  • več kot 25.000 posredovanih del letno.

Zakaj je študentsko delo najboljša možnost zaposlitve za dijake in študente?

  • Založimo zaslužke - ni čakanja na denar.

Dijaki in študentje prejmete zaslužke za svoje delo takoj, ko nam podjetje posreduje potrjeno napotnico (velja za podjetja z dobro boniteto). Nakazilo prejmete v 100 % znesku takoj in vam ni potrebno čakati na plačilo podjetja.

  • Vedno veš, koliko si zaslužil/a in kdaj si dobil/a nakazilo.

Ob nakazilu prejmeš SMS o zaslužku. Vse svoje zaslužke lahko kadarkoli preveriš v svoji spletni poslovalnici – osebnem servisu.

  • Enostavno in hitro lahko najdeš delo zase.

Nudimo ti veliko ponudbo enostavnih, strokovnih in visoko strokovnih del v Sloveniji. Prosta dela si lahko ogledaš na tej povezavi.

  • Izterjava zaslužka.

V primeru neplačil izterjamo tvoj zaslužek, saj je postopek izterjave za posameznika izjemno zapleten in zamuden. Študent bi sam veliko težje izpeljal vse postopke. Obenem pa so sami postopki tudi veliko finančno breme za študenta.

  • Posredovanje v primeru sporov z delodajalci.

V primeru, da pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

  • Beleženje vseh izkušenj, ki jih pridobiš z delom prek e-Študentskega Servisa.

Izkušnje, ki jih pridobiš tekom študija ti zabeležimo v osebnem servisu pod rubriko "Moje izkušnje". Ko iščeš zaposlitev si lahko povzetek vseh del natisneš ali shraniš ter priložiš svojem življenjepisu.

  • Brezplačno dohodninsko svetovanje.

V primeru, da imaš kakršnakoli vprašanja glede dohodnine, se lahko brezplačno obrneš na nas.

  • Dodatne ugodnosti, darilca, popusti.

Ob včlanitvi prejmeš darilo za novega člana, skozi vse leto pa nagrajujemo tudi zveste in aktivne člane. Obenem ti nudimo tudi veliko število popustov in ugodnosti, organizacijo predavanj in seminarjev.

  • Varna spletna poslovalnica osebni servis.

Za hitrejše in lažje pregledovanje prostih del, pregled zaslužkov, naročanje napotnic imamo na voljo spletno poslovalnico osebni servis.

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če pavziram?

S 1. 1. 2007 se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del prek študentskega servisa za pavzerje. Ta dela lahko opravljajo le: dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študenti, udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja. Spremembo je sprejel Državni zbor republike Slovenije, dne 14. 7. 2006, objavljena pa je bila tudi v Uradnem listu RS 79/206, dne 27. 7. 2006.

Ali osnovnošolci lahko delajo?

Delajo lahko osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo in so dopolnili 15 let ter bodo pridobili status dijaka s tekočim šolskim letom.

Status osnovnošolcem dodelimo na podlagi spričevala o zaključeni osnovni šoli in potrdila o vpisu za tekoče šolsko leto.

Ločimo vpis v študentski servis in možnost dela preko študentskega servisa. Včlanijo se lahko tudi osnovnošolci pred 15 letom in pred končanjem osnovne šole, vendar ne morejo delati preko napotnice in pregledovati prostih del.

Do kdaj lahko delam prek študentskega servisa?

Prek študentskega servisa lahko delaš, dokler imaš status dijaka ali študenta in dokler ne diplomiraš ali se redno zaposliš.

Ali lahko izredni dijaki delajo prek študentskega servisa? Kaj pa izredni študenti?

Od 1. 9. 2006 dalje izredni dijaki (torej udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko opravljajo začasna ali občasna dela prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26 leta starosti.

Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo prek študentskega servisa.

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če se zaposlim in še vedno študiram?

Z zaposlitvijo izgubiš možnost dela prek študentskega servisa.

Ali lahko delam prek študentskega servisa, če nisem državljan Republike Slovenije in študiram v Sloveniji? Katere dokumente potrebujem?

Da, delo na podlagi napotnice lahko opravljaš tudi, če si študent/ka tuje univerze, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravlja študijske obveznosti v Republiki Sloveniji. Potrebuješ naslednje dokumente: poleg osebnega dokumenta, številke slovenskega transakcijskega računa in slovenske davčne številke še dokazilo o statusu študenta v Sloveniji.

Ali lahko opravljam delo za fizično osebo?

Delo za fizično osebo lahko opravljaš le na ustrezni pravni podlagi (osebno dopolnilno delo, podjemna pogodba, avtorska pogodba,...).

Ali lahko opravljam delo v tujini?

Napotnica je lahko le podlaga za izplačilo zaslužka za delo, opravljenega v tujini. Zato moraš biti pred pričetkom dela v tujini seznanjen z nacionalno zakonodajo države, v katero si napoten in v kateri boš opravljal delo. V določenih državah je npr. poleg študentske napotnice, ki jo potrebujete tujci za opravljanje dela, potrebno pridobiti tudi dovoljenje za delo in ostalo dokumentacijo. Urejanje teh stvari je naloga podjetij, ki posredujejo oglas na študentski servis.Če si si delo našel sam, je prav tako potrebno, da si seznanjen z vsemi informacijami za delo v tuji državi. Veliko informacij in napotkov je dostopnih na spletu (npr. evropski mladinski portal in mreža EURES,...).

V primeru, da si želiš poiskati delo v oddaljenih destinacijah oz. destinacijah izven EU sam, svetujemo, da se obrneš na Študentsko turistično agencijo (STA), kjer uredijo vse potrebno od dela, delovnega dovoljenja, zdravstvenega zavarovanja,...

Ali moram pred pričetkom študentskega dela opraviti zdravniški pregled?

Za dela na delovnih mestih, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let. Vse navedeno velja tudi za dijake, ki delajo prek napotnice študentskega servisa. Več

Kako se včlanim v vaš študentski servis?

Kako se včlanim v vaš študentski servis in katera dokazila potrebujem za delo prek študentskega servisa?

Prek spletne strani ali v naših poslovalnicah po Sloveniji.

Za vpis potrebuješ:

  • osebni dokument,
  • številko osebnega računa,
  • davčno številko,
  • dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali dijaško izkaznico).

Če si izredni študent/dijak, podpišeš še izjavo za izredne študente/dijake.

Kako podaljšam status dijaka/študenta?

Na e-mail potrdila@studentski-servis.com nam pošlji dokazilo o statusu.

Lahko nam pošlješ:

  • potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto,
  • študentsko ali dijaško izkaznico, z nalepko za tekoče šolsko leto.

Podaljšan status pomeni, da lahko tudi v prihodnje:

  • opravljaš delo,
  • pregleduješ prosta dela,
  • naročaš napotnice,
  • prejemaš nakazila,
  • koristiš ugodnosti in popuste.

O napotnicah

Kdaj moram dvigniti napotnico?

Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato jo moraš vedno dvigniti pred pričetkom dela. To je pomembno, ker bo v nasprotnem primeru tvoje delo delo 'na črno', v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

Napotnico lahko naročiš kadarkoli v osebnem servisu, preko telefona, e-maila ali jo dvigneš osebno v poslovalnici.

Ob naročilu napotnice nam sporočiš naslednje podatke: priimek in ime, rojstni datum, naziv delodajalca, pri katerem boš delal, vrsto dela ter datum pričetka in zaključka dela.

Kako si poiščem delo?

Kako si poiščem delo?

Dnevno svežo ponudbo prostih del si lahko ogledaš na naši spletni strani.

V osebnem servisu lahko dnevno pregledaš vse informacije o 30 prostih delih. Za dodatna prosta dela nas še vedno lahko pokličeš ali obiščeš katerokoli našo poslovalnico.

Če izpolniš prijavo Moja dela, se ti ob ponovnem vstopu v osebni servis v rubriki Moja dela, izpisujejo dela, primerna tvojim izkušnjam, znanju in željam. Prijavo Moja dela lahko izpolniš preko spleta v osebnem servisu.

Delo sem si našel sam, kakšna je vloga študentskega servisa?

Če si naš član in si sam poiščeš delo, je pomembno, da se z delodajalcem predhodno dogovorita o pogojih dela ter o višini plačila.

Pomembno je, da imaš napotnico pred pričetkom dela, zato jo ne pozabi pravočasno naročiti (pred pričetkom dela!) v osebnem servisu ali jo lahko dvigneš tudi v katerikoli naši poslovalnici.

Ali lahko delam preko napotnice, če se šolam v tujini?

Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah v tujini, lahko delajo preko napotnice. Dokazilo o statusu je v tem primeru potrdilo o vpisu na tuji šoli ali fakulteti.

Med delom

Ali je res, da mi delodajalec ne sme ponuditi urne postavke, ki je nižja od 4,5 € bruto?

Ja, 1. februarja 2015 je bil uveden Zakon o spremembah in ureditvah zakona o uravnoteženju javnih financ, ki opredeljuje minimalno urno postavko, ki znaša 4,5 € bruto.

Ali sem dolžan podpisati kakršnokoli pogodbo o študentski zaposlitvi?

Delo preko študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe nisi dolžan podpisati.

Na kaj moram biti pozoren pred začetkom dela?

Svetujemo ti, da se že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovoriš o vseh pogojih dela:

  • o plačilu (plačilo za uvajanje, plačilo za delo, način obračunavanja stimulativnega dela, rokovanju z denarjem, inventurni manko...),
  • trajanju dela,
  • zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju,
  • roku, v katerem lahko pričakuješ plačilo.

Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je namreč nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov.

Pomembno je tudi, da ti delodajalec še preden začnejo z delom podpiše in ožigosa en izvod napotnice.

Prav tako se lahko pred samim začetkom dela na študentskem servisu pozanimaš, kako redno plačuje tvoj potencialni delodajalec, obvezno pa pred pričetkom dela na www.neplacniki.info preveri ali je to podjetje že na seznamu neplačnikov študentskega dela.

Če kljub temu pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

Če želiš zastaviti vprašanje o tovrstnem nesoglasju, izpolni obrazec v osebnem servisu pod rubriko Svetovalnica.

Kakšne so moje pravice in obveznosti po Zakonu o delovnih razmerjih?

Ker torej ne gre za pogodbo o zaposlitvi tudi nimaš vseh pravic in obveznosti, ki gredo delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. V primeru dela preko študentskega servisa se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let ter o odškodninski odgovornosti.

Kdaj in zakaj sta delodajalec in študent odškodninsko odgovorna?

Zakon o delovnih razmerjih v določa, da je delavec (dijak, študent), ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, le-to dolžan tudi povrniti.

Plačilo za delo (zalaganje, obveščanje)

Kaj pomeni, da zaslužke zalagate v 100 % znesku?

To pomeni, da dijak ali študent dobi denar v celotnem znesku takoj po končanem delu (velja za podjetja z dobro boniteto). Zaslužek prejmeš isti ali najkasneje naslednji dan, ko prejmemo izpolnjeno napotnico iz podjetja/organizacije. Na e-Študentskem Servisu več kot 90 % zaslužkov vseh študentov založimo v 100 % znesku.

Koliko dijak/študent dobi na svoj tekoči račun?

Če študentu podjetje nakaže 4,5 €/h (bruto nakazilo), dobi na račun 3,8 €/h (neto nakazilo), razlika (0,7 €) pa je odvedena kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se dijaku/študentu šteje v delovno dobo.

Klikni na informativni izračun delovne dobe.

Zakaj se plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka/študenta?

​Po načelu »vsako delo šteje« se dijakom/študentom delo izplačano preko študentske napotnice štelo v delovno dobo. Evidenco bo vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako boste te delovne izkušnje tudi lažje izkazovali pri iskanju redne zaposlitve.​

Dijaki in študenti boste plačevali ob bruto nakazila na napotnici prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 %. Klikni na informativni izračun delovne dobe.

Kako se šteje delovna doba?

Študentom in dijakom se bo delovna doba preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. Klikni na informativni izračun delovne dobe.

V delovno dobo se štejejo nakazila, ki jih dijak/študent prejme na račun po 1. februarju 2015 (s sprejetjem zakona ZUJF-C).

Kam se delovna doba vpisuje in kdo vodi evidenco?

Evidenco vodi ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Prispevke za študente in delodajalce (15,5 % + 8,85 % + 6,36 % + 0,53 %) študentski servis odvaja FURS-u hkrati z nakazilom zaslužka študentu (84,5 %) in o tem dnevno poroča na individualnih rek obrazcih FURS-u.

Ali se tujcem odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

Tudi tujcem se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 % odvede, ne odvede pa se v primeru, da gre za tujega državljana, ki je že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na kateri drugi podlagi in to pred izdajo napotnice izkaže z ustreznim potrdilom tuje institucije, ki ni starejše od 30 dni.

Kako do plačila za opravljeno delo (delodajalec je na napotnico nakazal premalo denarja ali pa ga sploh ni nakazal)?


V kolikor meniš, da delodajalec ne izpolnjuje dogovora sklenjenega pred pričetkom dela ali krši tvoje pravice, lahko:

1. Kontaktiraš študentski servis, ki te je napotil na delo k delodajalcu pojasniš okoliščine spora oz. kršitve. Študentski servis praviloma kontaktira delodajalca in ga opozori na izpolnjevanje obveznosti.

2.
Pisno zahtevaš, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Najbolje, da zahtevek pošlješ priporočeno ali po elektronski pošti, kar lahko uporabiš kot dokaz v morebitnem nadaljnjem postopku. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi, ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve lahko:

- v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahtevaš sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem;

- ali / in predlagaš posredovanje inšpektorja za delo v sporu.

Seznam območnih enot Inšpektorata za delo najdeš na: http://www.id.gov.si/
Zakon izrecno določa, da za denarne terjatve rokov ni, vendar je pri tem potrebno upoštevati omejitev po določbi Obligacijskega zakona, da denarne terjatve zastarajo v petih letih.

Vir:
- 200. člen Zakona o delovnih razmerjih
- 346. člen Zakona o obligacijskih razmerjih

na vrh

Ali lahko delodajalec zniža urno postavko za delo?

Urna postavka za študentsko delo je dana ponudba po Zakonu o obligacijah. Delodajalec torej ne more znižati postavke za že opravljeno delo oz. spreminjati pridobljenih pravic za nazaj. Znižanje urne postavke torej lahko velja šele od tvoje seznanitve o spremembi oz. znižanju urne postavke.

Na kakšne načine me lahko obvestite o nakazilu mojega zaslužka?

SMS: najhitrejša pot do informacije o prejetem zaslužku. Hkrati, ko ti nakažemo denar, pošljemo tudi SMS-obvestilo o nakazilu.

OSEBNI SERVIS: enostaven način preverjanja zaslužka. Za vstop v osebni servis potrebuješ geslo, ki ga prejmeš ob vpisu v e-Študentski Servis. Vsak trenutek lahko preveriš svoje zaslužke tako za tekoči mesec kakor tudi za pretekle mesece.

OSEBNO v vseh naših poslovalnicah.

PO TELEFONU: s klicem v eno izmed naših poslovalnic.

Osebni servis

Kaj je osebni servis?

Osebni servis je tvoja varna spletna poslovalnica. Za uporabo osebnega servisa potrebuješ elektronski naslov ter geslo, ki ga prejmeš ob vpisu v e-Študentski Servis.

Kako do osebnega servisa:

  • preko spletne strani www.studentski-servis.com,
  • osebni servis je dostopen z geslom, ki ga dobiš ob vpisu in lahko ga poljubno spremeniš,
  • dostopen je v obliki, prilagojeni za mobilnike in tablice,
  • ter v obliki Android in iOS aplikacije, dostopne na Google Playu oziroma App store-u z naslovom Osebni servis.

Prednosti osebnega servisa:

  • e-nostavna uporaba,
  • varnost,
  • dostopen 24 ur na dan,
  • hiter odziv – napotnico, naročeno prek osebnega servisa prejmeš na dom, v podjetje oz. na naslov, ki ga navedeš, ravno tako hitro, kot pri naročilu po telefonu,
  • dostop do koristnih informacij (pravno, karierno svetovanje) in ugodnosti.

Kaj vse lahko počnem v osebnem servisu?

Kot član e-Študentskega Servisa lahko preko osebnega servisa:

  • izpolniš prijavo Moja dela,
  • dnevno pregleduješ prosta dela, ki ustrezajo tvojim znanjem, izkušnjam in sposobnostim,
  • pregledaš dela s podrobnostmi (brez klica v poslovalnico),
  • naročiš napotnico, ki ti jo pošljemo na željeni naslov,
  • preverjaš svoje zaslužke in napotnice,
  • pregledaš in natisneš "Moje izkušnje",
  • pogledaš obvestilo o letnem zaslužku,
  • dobiš informacije o dohodnini,
  • urejaš svoje podatke,
  • vprašaš za nasvet,
  • dostopaš do uporabnih informacij,
  • koristiš različne dodatne ugodnosti.

Osebni servis uporablja več kot 20.000 dijakov in študentov mesečno.

Moje izkušnje

Kaj so »Moje izkušnje«?

»Moje izkušnje« je storitev dostopna za naše člane v osebnem servisu. Pripravljena je z razlogom, da člani lahko sproti in enostavno beležijo znanja in spretnosti, ki so jih pridobili s študentskim delom.

Storitev prinaša kvaliteten informativen pregled delovnih aktivnosti tekom opravljanja študentskega/dijaškega dela. Hkrati je to pridobitev tudi za delodajalce, saj bodo dobili enostaven in verodostojen pregled vseh znanj, ki jih je študent/dijak pridobil v času študija.

Kaj so kompetence?

Kompetence so ključne značilnosti vedenja zaposlenih, ki so osnova za učinkovito delovanje na delovnem mestu. Pomenijo sklop znanj, veščin, razvijanje sposobnosti, spretnosti in tudi osebnostnih lastnosti, vrednot, motivacije, samopodobe, čustev, vzorcev razmišljanja ipd.
Kompetence pokažejo kaj dejansko lahko narediš in tvoj odnos do dela. Kažejo se v uspešno opravljenem delu glede na postavljene zahteve, v tvojem ravnanju v različnih delovnih in tudi življenjskih situacijah.

Ali lahko naredim izbor delovnih izkušenj?

Nabor delovnih izkušenj »Moje izkušnje« se za obdobje od leta 2005 naprej beleži vsem dijakom/študentom, ki ste delali prek e-Študentskega Servisa. Nabor kompetenc so pripravili strokovnjaki iz Zavoda Nefiks in iz kadrovske službe e-Študentskega Servisa, ki se že desetletja ukvarjajo s tem. Pri vsakem delu je napisan delodajalec, število opravljenih ur in osnovna kompetenca, ki si jo z delom pridobil/a. Ta del je avtomatski in smo ga naredili na e-Študentskem Servisu skupaj z Nefiksom. Nato pa imaš še možnost, da obkljukaš dodatne kompetence oz. znanja, ki si jih po svoji oceni pridobil/a pri opravljanju dela.

Ali delodajalci priznavajo zabeležene izkušnje?

Delodajalci čedalje bolj upoštevajo izkušnje, pridobljene z delom v času študija. Po naših podatkih večina delodajalcev meni, da je delo preko študentskega servisa v času šolanja koristna izkušnja za zaposlitev. Mnogi študentje v zadnjih letnikih pred koncem študija opravljajo dela, povezana s smerjo študija. V procesu selekcije delodajalci vse pogosteje iščejo dokaze, da si razvil/a kompetence za uspešno opravljanje dela v okviru dosedanjih izkušenj. S tem dobijo potrditev in dokaz, da boš lahko delovno nalogo opravil/a tako, kot se na delovnem mestu pričakuje.

Ali delodajalec lahko preveri zabeležene izkušnje? Kako?

Da. V primeru, da bi delodajalec želel preveriti verodostojnost zabeleženih izkušenj lahko to kadarkoli preveri pri kadrovski službi na e-Študentskem Servisu - piše na mail: izkusnje@studentski-servis.com.

Kako naj izberem prave/relevantne kompetence?

Kompetence se merijo in obravnavajo glede na specifično delovno nalogo, ki si jo opravljal/a na določenem delovnem mestu. Pomembno je, da se bo pri izbiri kompetenc predstavljaš sebe in tako izbereš pravilne kompetence, ki bodo tudi ključne za želeno zaposlitev.

Piše mi administrativna dela, delam trženje, kaj naj naredim?

Če ti na napotnici piše, da si pri podjetju delal/a administrativna dela, se ti zabeležijo kompetence, ki so primerne administrativnim delom. Če delaš trženje ti predlagamo, da naročiš novo napotnico, da se ti izpišejo kompetence, ki sodijo k trženju.

Nimam več statusa, ali lahko izvozim delovne izkušnje?

Da. Izkušnje se lahko natisneš od leta 2005 naprej. Člani e-Študentskega Servisa lahko dostopate do svojega osebnega servisa tudi po preteku statusa.

Dohodnina za študente

Katere olajšave lahko uveljavljam?

Splošna olajšava

  • Splošna olajšava za leto 2014 znaša 3.302,70 € (enako velja za leto 2015).

Prizna se vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

To pomeni, da splošno olajšavo izgubiš, če te starši v svoji napovedi uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana.

Dodatna splošna olajšava

Študentu in dijaku se prizna tudi dodatna splošna olajšava:

  • za leto 2014 (enako za leto 2015) znaša 3.217,12 € za skupne obdavčljive prihodke do višine 10.866,37 oziroma 1.115,94 € za skupne obdavčljive prihodke nad 10.866,37 do 12.570,89 €.


To pomeni, da lahko študent ali dijak uveljavlja dodatno splošno olajšavo pod dvema pogojema:

  • če drug rezident (starši) za študenta oz. dijaka ne uveljavlja splošne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
  • če je znesek obdavčljivih prihodkov za leto 2014 ali 2015 nižji od 10.866,37 €, ali če je med 10.866,37 do 12.570,89 €.

Posebna osebna olajšava

  • Za leto 2014 (enako za leto 2015) znaša 2.477,03 €.

Prizna se rezidentu, ki se izobražuje in dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje del dijakom in študentom. Izpolnjena morata biti dva pogoja:

  • status študenta ali dijaka,
  • starost do 26 let (prizna se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil starost 26 let, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa).

V primeru enovitega magistrskega študija se posebna osebna olajšava prizna študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil starost 26 let, in sicer za dobo največ 6 let.

Posebna osebna olajšava ni priznana nerezidentom.

Posebna osebna olajšava je priznana v celoti, tudi če le del koledarskega leta izpolnjuješ pogoje zanjo, kar pomeni, da se študentu, ki tekom leta dopolni 26 let, ne odvaja akontacija dohodnine do konca koledarskega leta.

Kaj dijaki in študenti poleg olajšav še lahko uveljavljajo v dohodninski napovedi?

  • Normirane stroške
    So stroški, ki jih ni potrebno dokazovati. Za dohodke iz študentskega dela je to avtomatična olajšava v višini 10 % in se prizna v vsakem primeru (tudi če nista izpolnjena pogoja za posebno osebno olajšavo). Poleg normiranih stroškov lahko dijak ali študent uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve.
  • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    Dijaki in študenti plačujejo od bruto zaslužka na napotnici prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5%.

Koliko lahko zaslužim, da mi servis ne odvede dohodnine?

Za posamezna nakazila, enaka ali manjša od 400 € bruto, se akontacija dohodnine ne odvede. Če je nakazilo višje, pa servis od tvojega zaslužka odvede Davčni upravi 25 % akontacije dohodnine. To akontacijo lahko dobiš, pod pogoji iz Zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno.

  • Meja oz. znesek 400 € bruto se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek - nakazilo.
  • Vračilo akontacije je možno samo za rezidente Slovenije, prav tako zaslužek 400 € bruto brez akontacije dohodnine.
  • Po zakonu se akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 € bruto, če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo. Če jih ne izpolnjuje, ali če je izplačilo višje, je akontacija 25 %.
  • Osnova za akontacijo dohodnine je bruto zaslužek, znižan za prispevek PIZ (15,5 %) in normirane stroške (10 %).
  • Če je bilo delo opravljeno v času, ko je študent ali dijak izpolnjeval pogoje za priznanje posebne osebne olajšave, nakazilo pa opravljeno izven statusa, se akontacija ne odvede, če je izplačilo do vključno 400 € bruto.
  • Nerezidentom se akontacija odvaja ob vsakem izplačilu. Tisti, ki so iz držav, s katerimi ima Slovenija podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko vložijo na DURS zahtevo za povračilo akontacije.

Kaj je dohodnina?

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu.

Kaj vse šteje v obdavčljive dohodke?

V obdavčljive dohodke štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti. Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči: dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar ...), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših, različne nagrade. Posebna osebna olajšava velja le za dohodke od študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade).

Ali štipendija šteje med obdavčljive dohodke?

Štipendije in drugi prejemki učencev dijakov in študentov iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) in prejemki v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane in mesečnih vozovnic niso obdavčljivi.

Ali bodo dijaki in študentje akontacijo po oddaji dohodninske napovedi dobili povrnjeno?

Med letom plačana akontacija dohodnine se obračuna in če je bila previsoka, jo zavezanec dobi povrnjeno. Predvidoma bo 96 % vseh dijakov in študentov dobilo celotno med letom plačano akontacijo povrnjeno.

Ali je ceneje delati prek avtorskega honorarja ali študentskega servisa?

Novi Zakon o dohodnini predvideva velike razlike tudi pri obdavčenju na področju avtorskega honorarja, zato je še vedno najugodnejše delo prek študentskega servisa.

Praktični primeri izračunov dohodnine

V osebnem servisu pod rubriko dohodnina je pripravljenih več primerov izračunov dohodnine za študente in dijake, ki ti bodo pomagali poiskati odgovore na tvoja vprašanja. Na strani FURSa si lahko narediš tudi informativni izračun.

Kakšna je omejitev zaslužka prek študentskega servisa?

Tvoj zaslužek preko študentskega servisa ni omejen, saj je bil z noveliranjem Zakona o dohodnini ukinjen zgornji cenzus.

Za uveljavitev posebne osebne olajšave sta od 1. 1. 2007 naprej samo dva pogoja: status in starost. To pomeni, da lahko zaslužiš, kolikor želiš, le da boš pri višjem zaslužku moral/a plačati dohodnino.

Ali boš dohodnino plačal/a ali ne, si lahko izračunaš na spletni strani FURS-a.

Ali lahko starejši od 26 let delajo prek študentskega servisa?

Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so "izredni dijaki"). Po tej starosti samo izgubiš dohodninsko olajšavo (posebna osebna olajšava) v višini 2.477,03 € za leto 2015.

Od vsakega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25 % akontacije dohodnine, ne glede na znesek nakazila (izjema so zaslužki do 107,3 € bruto).

Dijak ali študent še vedno lahko dela, če le ima status dijaka oz. študenta. Zadnji stavek 113. člena (ZDOH-2) pravi, da je meja 26 let lahko tudi višja. Če se nekdo vpiše na fakulteto pred 26 letom, se upošteva rok 6 let od datuma vpisa na dodiplomski študij oz. 4 leta od datuma vpisa na podiplomski študij. Izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih) lahko delajo do 26 leta.

Ali je možno plačilo odmerjene dohodnine v obrokih?

Plačilo v obrokih je možno, odobri pa ga davčni organ na tvoj predlog.

Zavarovanja

Kaj je obvezno zdravstveno zavarovanje?

Dijaki in študenti so zdravstveno zavarovani kot družinski člani dokler se šolajo in jim ni treba plačevati posebnih premij za obvezno zdravstveno zavarovanje.

V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so otroci v celoti zdravstveno zavarovani kot družinski člani do dne, ko jim poteče status dijaka ali študenta, ko se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje ali sklenejo zaposlitev. Kot družinski člani so lahko zdravstveno zavarovani tudi izredni študentje, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kako se zdravstveno zavarujem, ko nimam več statusa študenta/dijaka ali ko dopolnim 26 let?

Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo imeti urejenega vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami. S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Naj poenostavimo: če imaš urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja in če greš k zdravniku, ti večino storitev ni potrebno dodatno plačati.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.

Študenti si tako morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Študent ima dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:

- lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali

- si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14,17 €)  

Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov zdravljenja v celoti, lahko skleneš dopolnilno zdravstveno zavarovanje, tako da se obrneš na naše partnersko podjetje e-Zavarovanja d.o.o., kjer ti bodo uredili oz. podali celovito informacijo v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem po 26 letu ali izgubi statusa.

Kontakt:
gsm: 040/ 556-489
tel: 01/ 200 88 30

email: dzz@e-zavarovanja.com

spletna stran: www.e-zavarovanja.com

Ali obstajajo še kakšne druge oblike zdravstvenega zavarovanja?

Obstajajo tudi 'nadstandarna' zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo višji standard storitev (npr. samoplačniške storitve, dodatno nego, zdravila, boljše pripomočke, materiale ipd.). Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne zagotavlja več kritja vseh stroškov zdravstvenih storitev in zdravil v celoti.

Obvezno zavarovanje tako pokrije le določen odstotni delež cene zdravstvene storitve, razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev pa moraš plačati sam. Ti stroški za doplačila so lahko zelo visoki, vendar se jim lahko izogneš s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim si zagotoviš, da bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica.

Več informacij o tem najdeš na spletni strani e-Zavarovanja.

Varnost in zdravje pri delu

Varnost pri delu

Vsi delavci, ne glede na to, kakšna je pravna podlaga njihovega dela, morajo biti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu teoretično in praktično poučeni z varnostjo in zdravjem pri delu.

Da bi razbremenili delodajalce, za svoje člane pripravljamo tečaje in izpite iz varnosti in zdravja pri delu. Klikni za več informacij.

Spori

Spori in reševanje sporov

V primeru, da pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

Če želiš zastaviti vprašanje na temo sporov, izpolni obrazec v osebnem servisu  pod rubriko Svetovalnica.

Kariera

Kaj je CV?

CV je kratica za curriculum vitae. To je strukturiran življenjepis, ki ga predložiš prijavi ali ponudbi za delovno mesto. Včasih CV zahtevajo podjetja takrat, ko zaposlujejo dijake/študente preko študentskega servisa. Potrebuješ ga tudi, ko iščeš obvezno prakso, zaprosiš za štipendijo in v mnogih drugih primerih, ko se moraš predstaviti.

Zakaj moram v vlogo vključiti svoje interese in hobije?

Način preživljanja prostega časa pove veliko o tebi. Športniki so znani po tem, da so tudi pri delu zagrizeni in se borijo za zmage. Nekdo, ki je bolj umetniška duša, se težje znajde v delovnem okolju, kjer je usmerjenost k rezultatom izrazita. Ljudje, ki imajo radi potovanja, bodo službeno radi potovali. Velja, da je tisti, ki aktivno preživlja prosti čas, skrbi za dobro telesno in duševno počutje, tudi na delovnem mestu običajno bolj uspešen.

Kaj pomeni, da pošiljam ponudbe na slepo?

To pomeni, da pošiljaš svojo ponudbo podjetjem in organizacijam, ki niso objavile prostega delovnega mesta.

Kako naj odgovarjam na vprašanja, da bom službo dobil?

Recepta ni. Isti odgovor je lahko v nekaterih situacijah odličen, v drugih ne ravno najboljši, odvisno od vsakega primera posebej. Odgovori tako, kot se ti zdi prav (občutek in zdrav razum sta še najboljši nasvet) in po pravici - blefiranje ti lahko zelo škodi.

Vsi delodajalci zahtevajo nekaj let delovnih izkušenj. Kako sploh lahko dobim delo, če še nikjer nisem delal in nimam delovnih izkušenj?

Ni res, da brez delovnih izkušenj službe ne moreš dobiti. Je pa res, da imajo delodajalci raje kandidate z delovnimi izkušnjami, ker je doba uvajanja pri njih krajša in hitreje samostojno delajo. Če nimaš dovolj izkušenj, v prijavi izpostavi šolske uspehe, kot so razne nagrade in tekmovanja. Skoraj vsak pa ima nekaj izkušenj s počitniškim delom in delom preko študentskega servisa. Čeprav to niso izkušnje, ki štejejo v delovno dobo, so izkušnje, ki jih je vredno omeniti. Če nimaš dovolj izkušenj, v svoji prijavi pokaži interes in motivacijo za delo. Prijave in ponudbe pošiljaj tudi, če ne ustrezaš vsem zahtevam glede delovnih izkušenj.
Izkušnje, pridobljene z delom prek e-Študentskega Servisa imaš zbrane v osebnem servisu pod rubriko "Moje izkušnje".

Ali se lahko prijavim tudi, če ne ustrezam vsem pogojem, npr. če nimam ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj, in kakšne so možnosti, da službo tudi dobim?

Splošnega pravila ni. Presoditi moraš sam glede na delovno mesto. Nekatera delovna mesta zahtevajo ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, druga lahko opravljajo kandidati z zelo različnimi izkušnjami in izobrazbo. Tako na primer dela arhitekta ne moreš opravljati brez ustrezne izobrazbe in izkušenj, medtem ko v kadrovski službi lahko delajo pravniki, sociologi, psihologi in ekonomisti.

Kaj je bolj pomembno, delovne izkušnje ali dober učni uspeh?

Dobro je, da imaš dober uspeh in veliko delovnih izkušenj, kar pomeni, da si dober praktik in teoretik. Kaj je boljše, več delovnih izkušenj ali dober uspeh, je odvisno od delovnega mesta. Za nekatera delovna mesta so zelo pomembne delovne izkušnje in manj šolski uspeh, drugič je obratno. Študijski uspeh je predvsem pomemben pri delovnih mestih akademske narave. Ker so pri nas šole in fakultete praviloma zelo teoretično usmerjene, se moraš sam potruditi, da že v času šolanja združiš teorijo in prakso in si tako pridobiš prednost pred drugimi kandidati.

Ali je res, da so vse najboljše službe oddane po zvezah?

Ni res. Podjetja in druge organizacije vedno iščejo sposobne kandidate, ker se zavedajo, da so ljudje ključni pri njihovem uspehu in zato kader iščejo na več načinov. Res pa je, da imaš lahko prednost pred drugimi kandidati, če svoje "zveze" uporabiš kot priporočilo nekoga, katerega mnenje se upošteva in ceni.

Ali je pripravništvo obvezno?

Da in ne. V 120. členu Zakona o delovnih razmerjih je določeno, da se lahko z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da prvič začne opravljati neko delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

Pripravništvo je predpisano le tam, kjer je zaradi narave dela ali dejavnosti ali poklica to smiselno in utemeljeno.

Pripravništvo je obvezno za vse, ki delajo v državni in javni upravi, zdravstvu, šolstvu, pravosodju in nekaterih drugih dejavnostih. Glede na stopnjo izobrazbe, pripravništvo traja različno dolgo. Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom. Če si torej ekonomist in je tvoja prva redna zaposlitev v državni ali javni upravi, boš opravljal pripravništvo, če pa delaš v gospodarstvu boš sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Kako poteka sistem pridobivanja vrednotnic?

Oglej si shemo plačila vrednotnic, ki je stopil v uporabo s 1. 1. 2015 tukaj.

Ali je res pomembno, katera je moja prva zaposlitev in zakaj?

Da, iz več razlogov. Pomembno je, ker so to začetki tvoje poklicne poti in pogosto tudi prve delovne izkušnje. Ko službo kasneje menjaš, te delodajalci pogosto ocenjujejo po tem, kaj znaš, kakšne izkušnje, delovne uspehe imaš ipd.

Kakšno plačo naj pričakujem?

Najbolje je, da se pozanimaš, kakšno plačo imajo tvoji kolegi, ki zasedajo podobna delovna mesta in imajo podobne delovne izkušnje. Na takšen način dobiš nek splošen vtis. Utopično je pričakovati, da bo tvoja začetniška plača visoka že samo zato, ker si diplomiral in imaš lepe ocene. Kasneje, ko se boš izkazal z delovnimi uspehi, lahko seveda pričakuješ višje plačilo.

Kako vem, da sem zaposlen?

Preden se zaposliš, ti mora delodajalec najmanj tri dni pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi dati pisen predlog pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi moraš skleniti pred nastopom dela.

V osmih dneh po sklenitvi delovnega razmerja te mora delodajalec prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in ti v 15 dneh izročiti fotokopije prijave.

Ali je res, da mlade ženske težje dobijo delo?

Žal nekatera podjetja raje zaposlijo moške, ker so mnenja, da bodo ženske zaradi materinstva odsotne z dela. Vedno, ko se odločaš, ali boš zaposlitev sprejel ali ne, se zavedaj, da delodajalca izbiraš tudi ti in da ne izbira samo delodajalec tebe. Premisli, če sploh želiš delati v podjetju, kjer vlada takšno vzdušje. Nikakor pa se ne smeš ustrašiti in obupati. Mogoče je mladim ženskam res malce težje kot moškim, a dovolj sposobne in delavne delo kljub temu dobijo.

Kje lahko dobim "tipična" vprašanja, ki mi jih lahko na razgovoru zastavijo?

Obstaja veliko spletnih strani s seznami vprašanj in odgovorov, večinoma v angleškem jeziku. Nekatere strani ponujajo tudi možnost interaktivnega razgovora z tipičnimi vprašanji in odgovori.

Zakaj postavljajo delodajalci vprašanja, ki so na prvi pogled nesmiselna in nimajo povezave z delovnim mestom?

Če se takšno vprašanje nanaša na zasebnost kandidata, ki niso v neposredni vezi z delovnim razmerjem, zakon opredeljuje, da kandidatu ni treba odgovarjati. To so vprašanja o zdravstvenem, socialnem stanju, veroizpovedi, rasi, ipd.

Če se vprašanje nanaša na delovno mesto, ni nobenega razloga, da kandidat na nepričakovana vprašanja ne bi odgovarjal. Poskušaj ogovarjati samozavestno, prepričljivo in iskreno. Delodajalci z netipičnimi vprašanji kandidate preizkušajo, kako se znajdejo v stresnih in nepredvidljivih situacijah.

Ali je smiselno, da ponovno pošljem prijavo v neko podjetje, če sem bil predhodno zavrnjen?

Če gre za delovno mesto za katerega si bolj primeren kot za tisto, za katerega si bil zavrnjen, potem da. Če pošlješ prijavo na isto delovno mesto, je tvoj uspeh odvisen od razloga zavrnitve. Če je to neprimerna izobrazba ali slab vtis na razgovoru, tvoje možnosti ne bodo nič večje. Če so razlogi objektivne narave, imaš mogoče več možnosti.

Kaj je najbolj pomembno preden začnem z iskanjem ustrezne zaposlitve?

Dobro moraš poznati vse zaposlitvene možnosti, ki jih imaš glede na izobrazbo, delovne izkušnje, osebnostne lastnosti in druga znanja. Razmisli sam, pomagajo ti lahko prijatelji, sorodniki, kadrovske agencije in druge službe, ki se s tem ukvarjajo (CIPS). Poznati moraš trende na trgu delovne sile. Pridobi čimveč informacij iz prve roke: vprašaj ljudi, ki delajo na področjih, ki te zanimajo, pokliči v podjetja, v katerih te zaposlitev zanima. Pridobi si čimveč znanja o iskanju zaposlitve, kako napisati prijavo, ponudbo, življenjepis, kako poteka razgovor in zaposlitev.