Pogosta vprašanja

Kdo lahko dela preko študentskega servisa?

Kako se včlanim v vaš študentski servis?

O napotnicah

Kako si poiščem delo?

Plačilo za delo (zalaganje, obveščanje)

Osebni servis

Prednosti e-Študentskega Servisa in Modrega ŠS Ljubljana

Dohodnina za študente

Zavarovanja

Varnost in zdravje pri delu

Spori

Kariera

Status študenta in dejavnost s.p.


    Kdo lahko dela preko študentskega servisa?

    Začasna in občasna dela preko študentskega servisa lahko opravljajo:

    • osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
    • osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
    • osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

    Začasna in občasna dela preko študentskega servisa lahko opravljajo tudi:

    • dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole)
    • osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta.
    • študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.
    na vrh


    Ali lahko delam preko študentskega servisa, če pavziram?

    6.b člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti prinaša spremembe pri opravljanju začasnih in občasnih del za pavzerje. S 1. 1. 2007 se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del prek študentskega servisa za pavzerje. Ta dela lahko opravljajo le: dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študenti, udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja. Spremembo je sprejel Državni zbor republike Slovenije, dne 14. 7. 2006, objavljena pa je bila tudi v Uradnem listu RS 79/206, dne 27. 7. 2006.

    na vrh


    Do kdaj lahko delam preko študentskega servisa?

    Preko študentskega servisa lahko delaš, dokler imaš status dijaka ali študenta. Preko študentskega servisa lahko delaš, dokler ne diplomiraš ali se redno zaposliš.

    na vrh


    Ali lahko izredni dijaki delajo preko študentskega servisa? Kaj pa izredni študenti?

    Od 1. 9. 2006 dalje izredni dijaki (torej udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko opravljajo začasna ali občasna dela prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26. leta starosti.

    Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo preko študentskega servisa.

    na vrh


    Ali lahko delam preko študentskega servisa, če se zaposlim in še vedno študiram?

    Z zaposlitvijo izgubiš možnost dela preko študentskega servisa.

    na vrh


    Ali lahko delam preko študentskega servisa, če nisem državljan Republike Slovenije in študiram v Sloveniji? Katere dokumente potrebujem?

    V primeru, da prihajaš iz držav članic EU, potrebuješ poleg osebnega dokumenta, številke osebnega računa, davčne številke in dokazila o statusu dijaka ali študenta še potrdilo o začasnem bivanju v Sloveniji. Če pa prihajaš iz drugih držav, potrebuješ še vizo oz. vlogo za izdajo vize.

    na vrh


    Ali lahko kot študent opravljam delo tudi preko s.p.-ja?

    Zakon se je na tem področju v letu 2004 spremenil in tudi študentje, ki imajo svoje s.p.-je ohranijo status študenta, seveda če niso redno zaposleni. To pomeni, da lahko še naprej delajo preko študentskega servisa, saj imajo status študenta.

    na vrh


    Kako se včlanim v vaš študentski servis in katera dokazila potrebujem za delo preko študentskega servisa?

    V naših poslovalnicah po Sloveniji ali preko spletne strani.

    Za vpis potrebuješ:

    • osebni dokument,
    • številko osebnega računa,
    • davčno številko,
    • dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).

    Če si izredni študent, podpišeš še izjavo za izredne študente.

    na vrh


    Kdaj moram dvigniti napotnico?

    Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato jo moraš vedno dvigniti pred pričetkom dela. To je pomembno, ker bo v nasprotnem primeru tvoje delo delo 'na črno' in v primeru nezgode ne moreš uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

    Napotnico lahko dvigneš osebno v poslovalnici, jo naročiš preko telefona ali maila ali pa 24ur/dan na naši spletni strani v osebnem servisu.

    Ob naročilu napotnice nam sporočiš naslednje podatke: priimek in ime, člansko številko ali rojstni datum, naziv delodajalca, pri katerem boš delal, vrsto dela ter datum pričetka in zaključka dela.

    na vrh


    Kaj je stalna napotnica in katere vrste napotnic obstajajo?

    Stalna napotnica velja daljše obdobje in sicer od dneva izdaje napotnice dalje in največ eno leto. Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa, lahko tudi s prekinitvami.

    Navadna napotnica je namenjena obračunu dela za krajše obdobje.

    na vrh


    Kako si poiščem delo?

    Dnevno svežo ponudbo prostih del si lahko ogledaš na naših spletnih straneh in v poslovalnicah, za dodatne informacije pa pokliči v eno od poslovalnic.

    Če izpolniš prijavo Moja dela, se ti ob ponovnem vstopu v osebni servis v rubriki Moja dela, izpisujejo dela, primerna tvojim izkušnjam, znanju in željam. Prijavo Moja dela lahko izpolniš preko spleta v osebnem servisu ali osebno v eni od poslovalnic.

    V osebnem servisu lahko dnevno pregledaš vse informacije o desetih prostih delih. Za dodatna prosta dela nas še vedno lahko pokličeš ali obiščeš katerokoli našo poslovalnico.

    na vrh


    Delo sem si našel sam, kakšna je vloga študentskega servisa?

    Če si naš član in si sam poiščeš delo, je pomembno, da se z delodajalcem predhodno dogovorita o pogojih dela ter o višini urne postavke. Pomembno je, da imaš napotnico pred pričetkom dela, zato te vabimo, da jo pravočasno (pred pričetkom dela!) dvigneš v katerikoli naši poslovalnici.

    na vrh


    Ali lahko študentski servis napotuje na delo v tujini?

    Na podlagi posebnega pooblastila lahko študentski servis napotuje na delo tudi:

    • tuje državljane s statusom dijaka ali študenta v Sloveniji;
    • osebe s statusom dijaka ali študenta v Sloveniji na delo k delodajalcem v tujini.
    na vrh


    Ali lahko delam preko napotnice, če se šolam v tujini?

    Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah v tujini, lahko delajo preko napotnice. Dokazilo o statusu je v tem primeru potrdilo o vpisu na tuji šoli ali fakulteti.

    na vrh


    Kaj pomeni, da zaslužke zalagate v 100% znesku?

    To pomeni, da dijak ali študent dobi denar v celotnem znesku takoj po končanem delu (velja za podjetja z dobro boniteto). Zaslužek prejmeš isti ali najkasneje naslednji dan, ko prejmemo izpolnjeno napotnico iz podjetja/organizacije.  Na e-Študentskem servisu in Modrem študentskem servisu Ljubljana več kot 90% zaslužkov vseh študentov založimo v 100 % znesku.

    na vrh


    Na kakšne načine me lahko obvestite o nakazilu mojega zaslužka?

    SMS: najhitrejša pot do informacije o prejetem zaslužku. Hkrati, ko ti nakažemo denar, pošljemo tudi SMS-obvestilo o nakazilu.

    OSEBNI SERVIS: enostaven način preverjanja zaslužka. Za vstop v osebni servis potrebuješ geslo, ki ga prejmeš ob vpisu v e-Študentski Servis in Modri študentski servis Ljubljana. Vsak trenutek lahko preveriš svoje zaslužke tako za tekoči mesec kakor tudi za pretekle mesece.

    OSEBNO v vseh naših poslovalnicah.

    PO TELEFONU: s klicem v eno izmed naših poslovalnic.

    na vrh


    Kaj je osebni servis?

    Osebni servis je tvoja spletna poslovalnica.

    Kako do osebnega servisa:

    • osebni servis je dostopen z geslom, ki ga dobiš ob vpisu; lahko ga poljubno spremeniš (pazi le na velike in male črke)
    • je varen in v skladu z elektronskimi varnostnimi standardi. 

    Kaj lahko urediš v osebnem servisu:

    • naročiš napotnico,
    • izpolniš prijavo Moja dela,
    • pregleduješ prosta dela, ki ustrezajo tvojim znanjem, izkušnjam in sposobnostim,
    • pregledaš 10 prostih del z vsemi podrobnostmi (brez klicanja v poslovalnico),  
    • pregleduješ zaslužke,  
    • vprašaš za nasvet,
    • koristiš ugodnosti,
    • dostopaš do uporabnih informacij.  

    Prednosti osebnega servisa:

    • e-nostavna uporaba,
    • varnost – vstop le z geslom,
    • dostopen 24 ur na dan,
    • hiter odziv – napotnico, naročeno prek osebnega servisa prejmeš na dom, v podjetje oz. na naslov, ki ga navedeš, ravno tako hitro, kot pri naročilu po telefonu,
    • dostop do koristnih informacij (pravno, karierno svetovanje) in ugodnosti.

    Osebni servis uporablja več kot 15.000 dijakov in študentov mesečno.

    na vrh


    Kaj potrebujem za vstop v moj osebni servis?

    Za uporabo osebnega servisa potrebuješ geslo, ki ga prejmeš ob vpisu v e-Študentski Servis.

    na vrh


    Kaj vse lahko počnem v osebnem servisu?

    Kot član e-Študentskega Servisa lahko preko osebnega servisa:

    • izpolniš prijavo Moja dela
    • dnevno pregleduješ prosta dela, ki ustrezajo tvojim znanjem, izkušnjam in sposobnostim,
    • pregledaš dela s podrobnostmi (brez klica v poslovalnico)
    • naročiš napotnico, ki ti jo pošljemo na željeni naslov
    • preverjaš svoje zaslužke in napotnice
    • dobiš informacije o dohodnini 
    • urejaš svoje podatke
    • si deležen brezplačnega svetovanja o pravnih zadevah, načrtovanju svoje kariere in komuniciraš z referenti
    • postaneš aktivni član in koristiš različne dodatne ugodnosti.
    na vrh


    Kaj nudi e-Študentski Servis svojim članom?

    e-Študentski Servis svojim članom nudi:

    • prosta dela: največja ponudba enostavnih, strokovnih in visoko strokovnih del v Sloveniji,
    • zalaganje zaslužkov: nakazilo v 100% znesku takoj, ko prejmemo tvojo potrjeno napotnico (velja za več kot 90% podjetij),
    • osebni servis na naši spletni strani: spletna poslovalnica, kjer lahko naročiš napotnico, pregledaš zaslužke, prosta dela, vprašaš za nasvet…, 
    • SMS: ob nakazilu prejmeš SMS o zaslužku,
    • 3 x zavarovani: nezgodno, zdravstveno in pokojninsko,
    • brezplačno svetovanje za aktivne člane: dohodninsko, karierno-poklicno in pravno,
    • darilca: za nove, zveste in aktivne člane…,  
    • popusti in ugodnosti: Kolosej (LJ, MB, KP, CE), smučarske karte, retorika, računalniški in jezikovni tečaji, cenejše počitnice, potapljaški tečaji...,
    • organizacija predavanj in seminarjev,
    • 45 + 10 let izkušenj, več kot 25.000 posredovanih del letno. 
    na vrh


    Katere olajšave lahko uveljavljam?

    SPLOŠNA OLAJŠAVA

    Dijaku oz. študentu se za leto 2008 prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 2.959,60 € pod pogojem, da ga starši v svoji napovedi dohodnine ne uveljavljajo kot vzdrževanega člana. Če bodo starši študenta ali dijaka uveljavljali v svoji dohodninski napovedi kot vzdrževanega družinskega člana, bo študent oz. dijak izgubil splošno olajšavo v višini 2.959,60 €.

    NOVO v letu 2008 - POVIŠANA SPLOŠNA OLAJŠAVA 

    Študentu in dijaku se prizna tudi povišana splošna olajšava v višini 2.000 € oziroma 1.000 €, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 8.300 € oziroma 9.600 €, vendar le v primeru, ko drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

    POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA

    Ta olajšava v višini 2.959,60 € se lahko uveljavi, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

    • veljaven status dijaka ali študenta,
    • olajšava velja do dopolnjenega 26. leta starosti, prizna pa se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najkasneje v letu, ko je dopolnil 26 let, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

    Posebna osebna olajšava ni priznana nerezidentom.

    na vrh

     

    Kakšna je akontacija dohodnine?

    Za vsak dohodek, ki je višji od 400 €, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25% stopnji. Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 €. 25 % akontacija dohodnine (ne glede na višino nakazila na napotnico) se Davčni upravi RS odvaja tudi v primeru, ko je član študentskega servisa nerezident ali starejši od 26 let (če je od vpisa študija minilo več kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplomski stopnji). Ker se akontacija dohodnine računa od davčne osnove, ki znaša 90 %, v praksi to pomeni, da bo študentovo nakazilo zmanjšano za 22,5 %.

    na vrh


    Koliko lahko zaslužim, da mi servis ne odvede dohodnine?

    Za posamezna nakazila, enaka ali manjša od 400 € (95.856 sit), se akontacija dohodnine ne odvede. Če je nakazilo višje, pa servis od tvojega zaslužka odvede Davčni upravi 22,5 % akontacije dohodnine. To akontacijo lahko dobiš, pod pogoji iz Zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno. Meja oz. znesek 400 € (95.856 sit) se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek - nakazilo. Vračilo akontacije je možno samo za rezidente Slovenije, prav tako zaslužek 400 € (95.856 sit) brez akontacije dohodnine.

    na vrh


    Limit na napotnico - koliko lahko zaslužim na napotnico, da mi študentski servis ne bo odvedel akontacije dohodnine?

    Če posamično nakazilo za tvoje opravljeno delo znaša do vključno 400 €, študentski servis ne odvede akontacijo dohodnine DURS-u. Povedano drugače. Servis ti nakaže 100% tvojega zaslužka. Se pa ta omejitev nanaša na nakazilo in ne na napotnico.

    na vrh


    Kakšna je urna postavka po odvedeni akontaciji dohodnine?

    Urna postavka na tvoji napotnici je na primer 2,92 €. V skladu z Zakonom o dohodnini, ki je začel veljati 1. 1. 2005, boš v primeru, da bo višina tvojega nakazila nad 400 €, za opravljeno uro dela prejel 2, 26 €. Razlika do 2,92 € bo nakazana Davčni upravi RS kot akontacija tvoje dohodnine. Akontacija dohodnine je 22.5%. Razliko do zneska 2,92 € boš lahko dobil povrnjeno.

    na vrh


    Kaj je dohodnina?

    Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu.

    na vrh


    Kaj vse šteje v obdavčljive dohodke?

    V obdavčljive dohodke štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti. Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči: dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, dohodki iz  premoženjskih pravic (avtorski honorar ...), dobiček iz kapitala, katastrski  dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših, različne nagrade.  Posebna osebna olajšava velja le za dohodke od študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade).

    na vrh


    Ali štipendija šteje med obdavčljive dohodke?

    Štipendije in drugi prejemki učencev dijakov in študentov iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) in prejemki v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane in mesečnih vozovnic niso obdavčljivi.

    na vrh


    Ali bodo dijaki in študentje akontacijo po oddaji dohodninske napovedi dobili povrnjeno?

    Med letom plačana akontacija dohodnine se obračuna in če je bila previsoka, jo zavezanec dobi povrnjeno. Predvidoma bo 96 % vseh dijakov in študentov dobilo celotno med letom plačano akontacijo povrnjeno.

    na vrh


    Kakšen je mesečni limit na napotnici?

    Za zneske na napotnici, ki so višji od 400 €, se ob nakazilu odvede 25 % akontacije dohodnine. Ne glede na višino zneska nakazila pa se 25 % akontacija praviloma odvaja nerezidentom in starejšim od 26 let. O mesečnem limitu na napotnici ne govorimo več.

    na vrh


    Ali je ceneje delati prek avtorskega honorarja ali študentskega servisa?

    Novi Zakon o dohodnini predvideva velike razlike tudi pri obdavčenju na področju avtorskega honorarja, zato je še vedno najugodnejše delo prek študentskega servisa.

    na vrh


    Praktični primeri izračunov dohodnine

    Na naši spletni strani je v rubriki dohodnina pripravljenih več primerov izračunov dohodnine za študente in dijake, ki ti bodo pomagali poiskati odgovore na tvoja vprašanja.

    na vrh


    Kakšna je omejitev zaslužka preko študentskega servisa? 

    Tvoj zaslužek preko študentskega servisa ni omejen, saj je bil z noveliranjem Zakona o dohodnini ukinjen zgornji cenzus. Za uveljavitev posebne osebne olajšave sta od 1. 1. 2007 naprej samo dva pogoja: status in starost. To pomeni, da lahko zaslužiš, kolikor želiš, le da boš pri višjem zaslužku moral/a plačati dohodnino.


    Ali jo boš plačal/a ali ne, si lahko zelo preprosto izračunaš. Od zaslužka odšteješ 10% normiranih stroškov ter znesek pripadajočih olajšav (splošna/posebna osebna olajšava). Tako dobiš neto davčno osnovo, ki je osnova za dokončno obdavčitev. Če je osnova nižja od 6.800 €, boš obdavčen/a po 16% dohodninski lestvici.


    Ali lahko starejši od 26 let delajo preko študentskega servisa?

    Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so "izredni dijaki"), če ima status študenta. Po dopolnjenem 26. letu  samo izgubi posebno osebno olajšavo, če je minilo več kot 6 let od vpisa na dodiplomski oziroma več kot 4 leta na podiplomski stopnji. V tem primeru se tudi odvaja 22,5 %  akontacija dohodnine za vsako nakazilo, ki je višje od 88,88 EUR.

    na vrh


    Dijaki in študenti so pri delu preko napotnice zavarovani 3x

    Dijaki in študenti so pri delu preko napotnice zavarovani 3x:

    • Na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, so študentski servisi dolžni plačevati prispevek za posebne primere zavarovanja (za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Prispevek trenutno znaša 8,12 €/leto in se na prvo realizirano napotnico v tekočem koledarskem letu.
    • Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti/dijaki opravljajo delo. Trenutni znesek znaša 3,08 € na realizirano napotnico, prispevek pa določa skupščina ZZZS. Delodajalec se lahko odloči ali bo postopek izvedbe zavarovanja izvajal sam ali pa bo za ta postopek pooblastil študentski servis.
    • Dodatno nezgodno zavarovanje: naši člani so z dvigom napotnice tudi dodatno nezgodno zavarovani. Vse svoje člane zavarujemo za primer smrti, invalidnosti in nesreče pri delu, saj iz prvih dveh zavarovanj študent ne dobi nikakršne denarne odškodnine. Premijo za zavarovanje plača študentski servis, do odškodnine v primeru nezgode pa je upravičen član. Zato je pomembno, da ima dijak ali študent veljavno napotnico našega študentskega servisa pred pričetkom dela.
    na vrh


    Ali sem z napotnico študentskega servisa upravičen do odškodnine?

    Do odškodnine si upravičen, če se je nesreča zgodila med delovnim časom oz. na delovnem mestu.

    Zavarovalna dajatev:

    • nezgodna invalidnost               8.350,00 €
    • nezgodna smrt                        4.175,00 €
    • dnevno nadomestilo                       4,20 €

    Študent mora o nesreči obvestiti študentski servis v roku 8 dni od nastanka poškodbe. Študentski servis posreduje podatke zavarovalnici in te seznani z zahtevano dokumentacijo.

    na vrh


    Kaj je potrebno priložiti prijavi nezgode?

    Ob prijavi nezgode je treba predložiti:

    • potrjeno napotnico študentskega servisa oz. obračunski list,
    • zdravstveno dokumentacijo, 
    • obrazec za prijavo poškodbe pri delu.

      Več informacij v naši poslovalnici Kamnik.
    na vrh


    Kaj je obvezno in kaj dodatno zdravstveno zavarovanje?

    Dijaki in študenti so zdravstveno zavarovani kot družinski člani dokler se šolajo in jim ni treba plačevati posebnih premij za obvezno in zdravstveno zavarovanje.

    V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so otroci v celoti zdravstveno zavarovani kot družinski člani do dne, ko jim poteče status dijaka ali študenta, ko se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje ali sklenejo zaposlitev. Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študentje, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

    na vrh


    Kako se zdravstveno zavarujem, ko nimam več statusa študenta/dijaka ali ko dopolnim 26. let?

    Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo imeti urejenega vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami. S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Naj poenostavimo: če imaš urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja in če greš k zdravniku, ti večino storitev ni potrebno dodatno plačati.

    Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

    Študenti si tako morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Študent ima dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:

    - lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali

    - si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14,17 €)

     

    Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov zdravljena v celoti, lahko skleneš dodatno zavarovanje pri eni izmed zavarovalnic.

    Več informacij na:

    na vrh


    Ali obstajajo še kakšne druge oblike zdravstvenega zavarovanja?

    Obstajajo tudi 'nadstandarna' zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo višji standard storitev (npr. samoplačniške storitve, dodatno nego, zdravila, boljše pripomočke, materiale ipd.). Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne zagotavlja več kritja vseh stroškov zdravstvenih storitev in zdravil v celoti.

    Obvezno zavarovanje tako pokrije le določen odstotni delež cene zdravstvene storitve, razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev pa moraš plačati sam. Ti stroški za doplačila so lahko zelo visoki, vendar se jim lahko izogneš s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim si zagotoviš, da bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica.

    na vrh


    Varnost pri delu

    Vsi delavci, ne glede na to, kakšna je pravna podlaga njihovega dela, morajo biti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu teoretično in praktično poučeni z varnostjo in zdravjem pri delu.

    Da bi razbremenili delodajalce, za svoje člane enkrat mesečno pripravljamo tečaje in izpite iz varnosti in zdravja pri delu.

     

    Spori in reševanje sporov

    Svojim članom nudimo brezplačno pravno pomoč o temah, ki zadevajo dijake in študente.

    Obrazec za pravno pomoč najdeš v osebnem servisu v rubriki potrebujem nasvet (izbereš pravno svetovanje.)

    Naša pravna pomoč deluje v sodelovanju s študenti Pravne fakultete iz Ljubljane in pod mentorstvom svetovalne družbe Socius d.d.

    Na vprašanje boš v nekaj dneh prejel pravni nasvet po elektronski pošti. Nasvet bo načelne narave in ti bo pomagal pri odločitvi, kako ravnati v tem konkretnem primeru ali v prihodnje.

    na vrh


    Kaj je CV?

    CV je kratica za curriculum vitae. To je strukturiran življenjepis, ki ga predložiš prijavi ali ponudbi za delovno mesto. Včasih CV zahtevajo podjetja takrat, ko zaposlujejo dijake/študente preko študentskega servisa. Potrebuješ ga tudi, ko iščeš obvezno prakso, zaprosiš za štipendijo in v mnogih drugih primerih, ko se moraš predstaviti.

    na vrh


    Zakaj moram v vlogo vključiti svoje interese in hobije?

    Način preživljanja prostega časa pove veliko o tebi. Športniki so znani po tem, da so tudi pri delu zagrizeni in se borijo za zmage. Nekdo, ki je bolj umetniška duša, se težje znajde v delovnem okolju, kjer je usmerjenost k rezultatom izrazita. Ljudje, ki imajo radi potovanja, bodo službeno radi potovali. Velja, da je tisti, ki aktivno preživlja prosti čas, skrbi za dobro telesno in duševno počutje, tudi na delovnem mestu običajno bolj uspešen.

    na vrh


    Kaj pomeni, da pošiljam ponudbe na slepo?

    To pomeni, da pošiljaš svojo ponudbo podjetjem in organizacijam, ki niso objavile prostega delovnega mesta.

    na vrh


    Kako naj odgovarjam na vprašanja, da bom službo dobil?

    Recepta ni. Isti odgovor je lahko v nekaterih situacijah odličen, v drugih ne ravno najboljši, odvisno od vsakega primera posebej. Odgovori tako, kot se ti zdi prav (občutek in zdrav razum sta še najboljši nasvet) in po pravici - blefiranje ti lahko zelo škodi.

    na vrh


    Vsi delodajalci zahtevajo nekaj let delovnih izkušenj. Kako sploh lahko dobim delo, če še nikjer nisem delal in nimam delovnih izkušenj?

    Ni res, da brez delovnih izkušenj službe ne moreš dobiti. Je pa res, da imajo delodajalci raje kandidate z delovnimi izkušnjami, ker je doba uvajanja pri njih krajša in hitreje samostojno delajo. Če nimaš dovolj izkušenj, v prijavi izpostavi šolske uspehe, kot so razne nagrade in tekmovanja. Skoraj vsak pa ima nekaj izkušenj s počitniškim delom in delom preko študentskega servisa. Čeprav to niso izkušnje, ki štejejo v delovno dobo, so izkušnje, ki jih je vredno omeniti. Če nimaš dovolj izkušenj, v svoji prijavi pokaži interes in motivacijo za delo. Prijave in ponudbe pošiljaj tudi, če ne ustrezaš vsem zahtevam glede delovnih izkušenj.

    na vrh


    Ali se lahko prijavim tudi, če ne ustrezam vsem pogojem, npr. če nimam ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj, in kakšne so možnosti, da službo tudi dobim?

    Splošnega pravila ni. Presoditi moraš sam glede na delovno mesto. Nekatera delovna mesta zahtevajo ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, druga lahko opravljajo kandidati z zelo različnimi izkušnjami in izobrazbo. Tako na primer dela arhitekta ne moreš opravljati brez ustrezne izobrazbe in izkušenj, medtem ko v kadrovski službi lahko delajo pravniki, sociologi, psihologi in ekonomisti.

    na vrh


    Kaj je bolj pomembno, delovne izkušnje ali dober učni uspeh?

    Dobro je, da imaš dober uspeh in veliko delovnih izkušenj, kar pomeni, da si dober praktik in teoretik. Kaj je boljše, več delovnih izkušenj ali dober uspeh, je odvisno od delovnega mesta. Za nekatera delovna mesta so zelo pomembne delovne izkušnje in manj šolski uspeh, drugič je obratno. Študijski uspeh je predvsem pomemben pri delovnih mestih akademske narave. Ker so pri nas šole in fakultete praviloma zelo teoretično usmerjene, se moraš sam potruditi, da že v času šolanja združiš teorijo in prakso in si tako pridobiš prednost pred drugimi kandidati.

    na vrh


    Ali je res, da so vse najboljše službe oddane po zvezah?

    Ni res. Podjetja in druge organizacije vedno iščejo sposobne kandidate, ker se zavedajo, da so ljudje ključni pri njihovem uspehu in zato kader iščejo na več načinov. Res pa je, da imaš lahko prednost pred drugimi kandidati, če svoje "zveze" uporabiš kot priporočilo nekoga, katerega mnenje se upošteva in ceni.

    na vrh


    Ali je pripravništvo obvezno?

    Da in ne. V 120. členu Zakona o delovnih razmerjih je določeno, da se lahko z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da prvič začne opravljati neko delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

    Pripravništvo je predpisano le tam, kjer je zaradi narave dela ali dejavnosti ali poklica to smiselno in utemeljeno.

    Pripravništvo je obvezno za vse, ki delajo v državni in javni upravi, zdravstvu, šolstvu, pravosodju in nekaterih drugih dejavnostih. Glede na stopnjo izobrazbe, pripravništvo traja različno dolgo. Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom. Če si torej ekonomist in je tvoja prva redna zaposlitev v državni ali javni upravi, boš opravljal pripravništvo, če pa delaš v gospodarstvu boš sklenil pogodbo o zaposlitvi.

    na vrh


    Ali je res pomembno, katera je moja prva zaposlitev in zakaj?

    Da, iz več razlogov. Pomembno je, ker so to začetki tvoje poklicne poti in pogosto tudi prve delovne izkušnje. Ko službo kasneje menjaš, te delodajalci pogosto ocenjujejo po tem, kaj znaš, kakšne izkušnje, delovne uspehe imaš ipd.

    na vrh


    Kakšno plačo naj pričakujem?

    Najbolje je, da se pozanimaš, kakšno plačo imajo tvoji kolegi, ki zasedajo podobna delovna mesta in imajo podobne delovne izkušnje. Na takšen način dobiš nek splošen vtis. Utopično je pričakovati, da bo tvoja začetniška plača visoka že samo zato, ker si diplomiral in imaš lepe ocene. Kasneje, ko se boš izkazal z delovnimi uspehi, lahko seveda pričakuješ višje plačilo.

    na vrh


    Kako vem, da sem zaposlen?

    Preden se zaposliš, ti mora delodajalec najmanj tri dni pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi dati pisen predlog pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi moraš skleniti pred nastopom dela.

    V osmih dneh po sklenitvi delovnega razmerja te mora delodajalec prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in ti v 15 dneh izročiti fotokopije prijave.

    na vrh


    Ali je res, da mlade ženske težje dobijo delo?

    Žal nekatera podjetja raje zaposlijo moške, ker so mnenja, da bodo ženske zaradi materinstva odsotne z dela. Vedno, ko se odločaš, ali boš zaposlitev sprejel ali ne, se zavedaj, da delodajalca izbiraš tudi ti in da ne izbira samo delodajalec tebe. Premisli, če sploh želiš delati v podjetju, kjer vlada takšno vzdušje. Nikakor pa se ne smeš ustrašiti in obupati. Mogoče je mladim ženskam res malce težje kot moškim, a dovolj sposobne in delavne delo kljub temu dobijo.

    na vrh


    Kje lahko dobim "tipična" vprašanja, ki mi jih lahko na razgovoru zastavijo?

    Obstaja veliko spletnih strani s seznami vprašanj in odgovorov, večinoma v angleškem jeziku. Nekatere strani ponujajo tudi možnost interaktivnega razgovora z tipičnimi vprašanji in odgovori.

    na vrh


    Zakaj postavljajo delodajalci vprašanja, ki so na prvi pogled nesmiselna in nimajo povezave z delovnim mestom?

    Če se takšno vprašanje nanaša na zasebnost kandidata, ki niso v neposredni vezi z delovnim razmerjem, zakon opredeljuje, da kandidatu ni treba odgovarjati. To so vprašanja o zdravstvenem, socialnem stanju, veroizpovedi, rasi, ipd.

    Če se vprašanje nanaša na delovno mesto, ni nobenega razloga, da kandidat na nepričakovana vprašanja ne bi odgovarjal. Poskušaj ogovarjati samozavestno, prepričljivo in iskreno. Delodajalci z netipičnimi vprašanji kandidate preizkušajo, kako se znajdejo v stresnih in nepredvidljivih situacijah.

    na vrh


    Ali je smiselno, da ponovno pošljem prijavo v neko podjetje, če sem bil predhodno zavrnjen?

    Če gre za delovno mesto za katerega si bolj primeren kot za tisto, za katerega si bil zavrnjen, potem da. Če pošlješ prijavo na isto delovno mesto, je tvoj uspeh odvisen od razloga zavrnitve. Če je to neprimerna izobrazba ali slab vtis na razgovoru, tvoje možnosti ne bodo nič večje. Če so razlogi objektivne narave, imaš mogoče več možnosti.

    na vrh


    Kaj je najbolj pomembno preden začnem z iskanjem ustrezne zaposlitve?

    Dobro moraš poznati vse zaposlitvene možnosti, ki jih imaš glede na izobrazbo, delovne izkušnje, osebnostne lastnosti in druga znanja. Razmisli sam, pomagajo ti lahko prijatelji, sorodniki, kadrovske agencije in druge službe, ki se s tem ukvarjajo (CIPS). Poznati moraš trende na trgu delovne sile. Pridobi čimveč informacij iz prve roke: vprašaj ljudi, ki delajo na področjih, ki te zanimajo, pokliči v podjetja, v katerih te zaposlitev zanima. Pridobi si čimveč znanja o iskanju zaposlitve, kako napisati prijavo, ponudbo, življenjepis, kako poteka razgovor in zaposlitev.

    na vrh


    Ali status študent izključuje možnost priglasitve dejavnosti v obliki sp?

    Status študenta ne izključuje možnosti priglasitve dejavnosti kot s.p., v kolikor niste tu zaposleni oz. s.p. ne opravljate kot svoj edini in glavni poklic. Več informacij o dejavnostih, za katere veljajo dodatni pogoji, lahko dobite na spletni strani v Navodilih za pridobitev dovoljenj za opravljanje dejavnosti.

    na vrh