»V šoli sem imel težave. Ali to pomeni, da bom imel težave tudi v službi, ali pa so v službi potrebna drugačna znanja in sposobnosti? Na kaj moram biti pozoren?«
NIGEL BUXTON, www.nigelbuxton.com
Šola (vključno s fakulteto) in delo imata zagotovo pomembne skupne elemente. Obstaja pa še veliko pomembnih vidikov, ki so pri delu potrebne, niso pa del šolskega urnika. In še ena pomembna odločitev – o sebi in o svojem delu.
Velika podobnost med šolo in delom je, da moraš biti pri obeh odprt za kontinuirano učenje. Pri delu se lahko učiš od vseh, tudi o tem, česa ne narediti in kako ne narediti. Učenje pri delu je bolj izkustveno v primerjavi s formalnim učenjem. Učenje je treniranje, kako ukrepati v določenih situacijah. En način je, da poiščeš mentorja, ki te bo vodil v pravo smer in ti bo pomagal pri učenju z uporabo svojih izkušenj in modrosti.
Mentorstvo običajno ni formalno urejeno in je redko vgrajeno v organizacijo. Mentorstvo se vzpostavi spontano, ko se srečata nadrejeni, ki želi prenesti svoje znanje, in učenec, ki se želi učiti. Če imaš srečo, boš v svoji karieri našel veliko mentorjev.
Kar te ne naučijo v šoli, so poslovna znanja (pri tem ne gre za ekonomiko poslovanja), lastnosti, prepričanja. Za uspeh pri delu si odgovoren sam; zanj potrebuješ najprej jasen cilj in samozavest. Nato pa potrebuješ tudi sposobnost komuniciranja, vpliv, zmožnost vzpostavljanja stikov z ljudmi, zmožnost poslušanja. Pomembno je tudi razumeti bistvo stvari in imeti jasno predstavo o rezultatu, ki si ga želiš. Lastnosti ter prepričanja, ki jih potrebuješ, da postaneš uspešen, so tako pomembna, da so nekateri najuspešnejši svetovni poslovneži nadomestili nedokončano šolanje s svojimi osebnimi lastnostmi, poslovno žilico in prepričanji (Bill Gates in Michael Dell sta največkrat citirana primera). Ta prepričanja se začnejo s prepričanjem v uspeh, bogastvo. Na poti do uspeha pa ti najbolj pomaga prav to, da si prepričan vase. To je eden od razlogov za povečan interes tehnik za samorazvoj in uporabo »coachinga« v poslovnem svetu.
Kako boš razvijal te lastnosti in prepričanja v poslu? Prvi način je opazovanje uspešnih ljudi – da opazuješ, kako delajo, da preučuješ, kaj je tisto, kar jih dela učinkovite. Ozri se nase in se odloči, katera področja si želiš izboljšati. Katera koli področja, na katerih se ne počutiš povsem zadovoljen, so dober »kandidat« za izboljšavo, za delo na njih. Kako se počutiš v vlogi prodajalca, v vlogi pogajalca, v vlogi vodje?
Življenje je pasje: situacija, ki se jo na vsak način želiš izogniti, se vedno zgodi prav tebi. Življenje ti želi dati lekcijo, ki jo potrebuješ; torej začni s učenjem stvari, za katere veš, da jih potrebuješ! Tisti trenutek, ko veš, kako se braniti, te ne bo nihče napadel!
Čas odločitve
Ko enkrat začneš delati, se odločiš, kam greš in koliko boš vložil v svojo kariero. Stari rek pravi: »Več ko seješ, več žanješ.« Več ko investiraš, bolj boš povečal svojo vrednost. To se ne nanaša zgolj na število ur, ki si jih vložil v to, bolj je povezano z željo po učenju, z dejanskim prispevkom ter s količino energije, ki si jo vložil.
Ko sem se pridružil eni od štirih velikih računovodskih firm v Angliji kot kvalificiran računovodja (potem ko je odpadlo 60% ljudi, ki so diplomirali), mi je bilo na prvem seminarju rečeno, da bo le 1% prisotnih postalo njihov partner (iskali so zgolj najbolj sposobne in talentirane kadre). Da postaneš eden od stotih, se moraš naučiti veliko o sami stroki, imeti moraš sposobnost, da najdeš izvirne rešitve, naučiti se moraš delati z ljudmi, delati ure in ure, da pridobiš potrebne izkušnje, naučiti se moraš meriti svoj napredek na poti do cilja in vztrajati od osem do deset let in ne nazadnje, verjeti vase in v svoje sposobnosti, da postaneš tak človek, kot si želiš. Moral se boš obnašati kot partner, preden boš napredoval na to mesto.
Ko razmišljaš, kaj si želiš postati, se boš mogoče vprašal: »Kakšna investicija (obveznosti) je potrebna, da dosežem položaj, ki si ga jaz želim?« in »Ali sem pripravljen vlagati v sebe?«
Ta odločitev je lahko ključna za vašo kariero.
Pomembno!
» Več novic
Plačila dijakom in študentom so kar 50 do 60 krat bolj redna kot plačila redno zaposlenim delavcem Več...