Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil v Evropi največji izziv šolstva vprašanje vključenosti prebivalstva v srednjo raven izobraževanja in je le odstotek prebivalstva pridobil univerzitetno izobrazbo. Danes želimo vključiti v nadaljnje izobraževanje vsaj 60 odstotkov vsake generacije, ki konča srednjo šolo.
JASNA ŽALER
Učinki visokošolske izobrazbe so tesno povezani z gospodarskimi in družbenimi učinki. Vlada Republike Slovenije se torej mora zavedati, da imajo mladi veliko energije, znanja in zamisli, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu razvoju družbe. Naravnanost štipendijske politike države more biti zato pozitivna; pričakuje se, da bo število republiških štipendij, še posebno Zoisovih, raslo, tudi vpeljava posojila za študij je dobrodošla. Toda ali so zahteve in pričakovanja do države pri veliki rasti števila študentov predimenzionirana?
Štipendije v Sloveniji predstavljajo dijakom in študentom dopolnilni in/ali nujen prejemek, ki je namenjen kritju stroškov, povezanih z izobraževanjem. Republiške štipendije predstavljajo socialni korektiv, medtem ko se Zoisove štipendije podeljujejo tistim nadarjenim dijakom in študentom, ki izpolnjujejo predpisana merila. S štipendijami se tako dijakom in študentom pomaga do ustreznega poklica oziroma izobrazbe, kar omogoča njihovo večjo zaposljivost. Povezava med štipendistom in bodočim delodajalcem je tako vsekakor tesnejša in omogoča vzpostavljanje povezav med delom ter učenjem že med študijem. Štipendist spoznava način in organizacijo dela bodočega delodajalca, se spoznava s problematiko v podjetju in povezuje svoje študijsko znanje s praktičnim pristopom pri delu. Tak način postopnega učenja, pridobivanja praktičnih delovnih izkušenj, povezav z bodočimi sodelavci je vsekakor eden od predpogojev za uspešno delo štipendista pri delodajalcu. Koliko štipendij in skladov je na voljo v Sloveniji in kakšen je njihov obsega, boste izvedeli v nadaljevanju.
V skladu z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip) se v Republiki Sloveniji podeljujejo naslednje štipendije: državne, kadrovske, Zoisove, štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti. Poleg teh štipendij pozna ZŠtip tudi spodbude za izobraževanje, katerih namen je pospeševati gospodarski razvoj, izboljšati zaposljivost in dvigovati kvalifikacijsko raven, razvoj regij in samoupravnih lokalnih skupnosti s finančno podporo sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma na stimulativen način spodbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij ter skrajšati dobo študija. »Dijakom in študentom, ki s svojimi šolskimi oziroma študijskimi dosežki v skladu z ZŠtip prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, se dodeli posebna nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe,« je povedala Terezija Trupi z Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve.
»Sredstva za državne štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti, in Zoisove štipendije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Sredstva za neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij ter za nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki jih dodeljuje oziroma izplačuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (sklad), se zagotavljajo kot programska sredstva iz državnega proračuna pristojnih ministrstev in namenskih sredstev sklada, sklad pa ta sredstva pridobiva tudi iz sredstev Evropskega socialnega sklada,« so za revijo Moje delo povedali na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve.
Eden glavnih ciljev novega Zakona o štipendiranju je povečati število štipendistov,« trdi Terezija Trupi z Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve. »Da bi to dosegli, se je vstopni cenzus za pridobitev republiške štipendije dvignil, kar bo imelo vpliv na povečanje števila štipendij dijakom in študentom, ki so iz socialno šibkejših družin. Zakon predvideva tudi različne ukrepe za dvig kadrovskih štipendij. V prvi vrsti je tukaj namenjeno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo nosilci regijskih štipendijskih shem. S tem bo doseženo večje približevanje kadrovske funkcije potrebam trga delovne sile in zmanjševanje odliva kadrov v velika središča, kar bo vplivalo na zmanjševanje razvojnih razlik posameznih regij v Sloveniji. Z novim Zakonom o štipendiranju se želi dvigniti tudi število kadrovskih štipendij, ki jih dodeljujejo delodajalci, saj je zanimanje delodajalcev za dodeljevanje tovrstnih štipendij v zadnjih petnajstih letih upadlo. Tudi v tem primeru zakon predvideva sofinanciranje kadrovskih štipendij.
Konec lanskega leta je Vlada RS ustanovila Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije z namenom, da se programi finančnih spodbud, ki so usmerjeni v razvoj kadrov, izvajajo na enem mestu. S tem se dosegajo večja povezanost med programi, transparentnost, kakovost izvedbe in seveda bistveno večji učinki. Vzpostavitev delovanja sklada je vlada zaupala javnemu skladu Ad futura, ki je lani prvi in edini v Sloveniji pridobil certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000 za področje štipendiranja.
»V treh državah – na Finskem, Švedskem in v javnem sektorju na Norveškem – mora študent poravnati le članarino študentske organizacije, na Danskem pa študenti nimajo nobenih finančnih obveznosti, zato lahko štejemo, da je v teh nordijskih državah študij brezplačen. Podoben položaj – redni študij brez šolnine – je v Estoniji, na Irskem, Cipru, v Grčiji, v Sloveniji in na Škotskem. Študenti v Litvi, ki uspejo dobiti subvencionirano študijsko mesto – približno 25 odstotkov, ne plačujejo šolnin. Brezplačni študij imajo tudi študenti dolgih študijskih programov univerzitetnega tipa na Češkem in študenti kratkih višješolskih poklicnih programov v Španiji. Šolnina je obvezna v 14 državah. V večini teh držav se zneski letnih šolnin gibljejo med 200 in 1000 evri. Pogosto lahko visokošolske institucije samostojno določijo natančen znesek šolnine, ob tem morajo upoštevati le predpisano zgornjo mejo. V Italiji in na Norveškem v zasebnem sektorju, ki se financira iz javnih sredstev – več kot 50 odstotkov, visokošolske institucije popolnoma samostojno določajo višino šolnine. Šolnina v javnem sektorju, ki jo zaračunavajo študentom brez subvencioniranega dostopa v Latviji in za nekatere programe na Portugalskem, kjer je sicer zgornja meja določena, lahko preseže 6000 evrov. Visokošolske institucije so v Angliji in Severni Irski v letu 2006/2007 določile nižje šolnine od predpisanega najvišjega zneska 4031 evrov. V 15 državah lahko povišajo šolnine študentom, ki ne dokončajo obveznosti v predvidenem roku, in tako poskušajo omejiti čas študija. Kolikšen je ta znesek, je pogosto prepuščeno presoji visokošolske institucije. Šolnine so se povišale v Španiji, Italiji, na Portugalskem in v Turčiji. V šestih državah, tj. Češki Republiki – dolgi programi univerzitetnega tipa, na Irskem, Madžarskem, v Romuniji, v Sloveniji in na Škotskem, ter v šestih nemških deželah morajo študenti plačati neki prispevek le, ko študijskih obveznosti ne uspejo opraviti v predvidenem roku. Brezplačen študij pa ostaja za študente na Danskem, v Grčiji, Španiji – za kratke višješolske poklicne programe, na Cipru, Malti, Finskem in Norveškem – v javnem sektorju,« nam je povedala direktorica Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije dr. Lidija Honzak.
Nekatere države imajo le eno ali dve od prej naštetih oblik, v drugih pa kombinacijo več oblik podpore. Glede na naštete oblike finančne podpore lahko države razdelimo na štiri kategorije oziroma skupine:
– države, ki nudijo študentom štipendije (grants) in posojila (loans): Finska, Švedska, Danska, Norveška in Islandija;
– države, kjer oblike štipendij in posojil kombinirajo s podporo pri plačilu šolnine: Nizozemska, Irska in Velika Britanija;
– države štipendije in posojila kombinirajo z družinskimi dodatki ter davčnimi olajšavami za družine študentov: Nemčija, Avstrija, Grčija in Luksemburg;
– države, ki poznajo kombinacijo vseh različnih načinov finančne podpore: Belgija, Španija, Francija, Italija in Portugalska.
»Izdatki za izobraževanje predvsem na terciarni ravni kažejo odstopanje od EU, ko gre za strukturo njihove porabe ter višino na udeleženca. V Sloveniji je delež javnih izdatkov za izobraževanje v BDP leta 2004 po zadnjih dosegljivih podatkih znašal šest odstotkov BDP. V primerjavi z letom 2003 se je nekoliko znižal, a nas je še vedno uvrščal precej nad povprečje EU-25. Tudi delež javnih izdatkov za terciarno izobraževanje v BDP je pri nas višji od evropskega povprečja. Ob tem je treba opozoriti, da bistveno večji delež javnih sredstev na terciarni ravni kot druge evropske države namenimo za štipendije in druge oblike socialnih ugodnosti študentom; leta 2004 kar 24 odstotkov, EU-25 leta 2003 le 16 odstotkov. Podobno visoki transferji so značilni tudi za skandinavske države. Ob visokih transferih je obseg javnih izdatkov, ki so namenjeni neposredno izobraževalnim ustanovam na terciarni ravni, v Sloveniji razmeroma nizek; odstotek BDP, EU-15 1,2 odstotka BDP. Poleg javnih izdatkov so zasebni izdatki za izobraževalne ustanove na terciarni ravni leta 2004 znašali še 0,3 odstotka BDP; v povprečju EU-15 0,2 odstotka BDP. Zaostajamo pa po višini izdatkov na terciarni ravni, ki so se po zadnjih dosegljivih podatkih v letu 2003 že drugo leto zaporedoma močno zmanjšali,« pripoveduje dr. Lidija Honzak.
V veliko državah članicah EU, kjer morajo študenti sami prispevati za študijske stroške, visokošolske oblasti ponujajo gmotne pomoči, bodisi kot oprostitev plačila bodisi kot znižanje plačila. Na splošno je skoraj povsod uveljavljeno načelo odvisnosti od višine družinskih prejemkov. Nekatere države študentom dodeljujejo študijske pomoči, posojila ali kombinacijo obeh oblik. Študijska pomoč ali kombinacija študijske pomoči in posojila sta najbolj običajni obliki pomoči študentom. Ohranitev pomoči je pogosto pogojena s študijsko uspešnostjo v izbranem študijskem programu. Nekomercialna (brezobrestna) študentska posojila ne obstajajo v Belgiji (nemško govoreče in flamske skupnosti), Bolgariji, Češki Republiki, na Irskem, v Grčiji, Italiji, na Malti, v Avstriji, na Portugalskem in v Sloveniji. Islandija je edina država, ki dodeljuje izključno posojila. Posojila so običajno višja od najvišje študijske pomoči. V večini primerov se gibljejo med 1500 in 4500 evri na leto. Najvišje študijske pomoči na letni ravni dodeljujejo na Danskem (splošni pavšalni znesek je 5759 evrov), v Luksemburgu (pavšalni znesek 7383 evrov) in v Avstriji (najvišja študijska pomoč 7013 evrov). (Povzeto po Key Data on Higher Education in Europe – 2007 edition, ki jo je z Eurostatom pripravilo in v letu 2007 izdalo omrežje Eurydice.)
Viri financiranja študija v Sloveniji:
• Zoisove in republiške štipendije Zavoda RS za izobraževanje
• Štipendije fundacije Ad futura
• Banka Slovenije vsako leto razpisuje štipendije za podiplomski študij ekonomije in prava
• CMEPIUS – Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja ter usposabljanja razpisuje in obvešča o razpisanih štipendijah
• Slovenska znanstvena fundacija večkrat na leto objavlja različne razpise za štipendije
• Ministrstvo RS za kulturo
• Univerza v Ljubljani razpisuje in obvešča o trenutno razpisanih štipendijah za študij, izmenjave ter raziskovalno dejavnost
• Občine (MOL razpisuje štipendije za dodiplomski in podiplomski študij)
• Lokalni študentski klubi
• Rotary International razpisuje štipendije za izjemno nadarjene študente
Vir: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani
Pomembno!
» Več novic
Študentsko delo je prvi korak do osamosvojitve. Več...