Aktualno - pisanje seminarskih nalog

Koristi pisanja seminarskih nalog

Prva reakcija študentov, ko dobijo za nalogo izdelati seminarsko nalogo do nekega datuma, je zgražanje. Vsi po vrsti ugotavljajo, da je to »brez veze« in da nima to nobenega smisla, češ da ne bodo odkrili ničesar novega. Ko ugotovijo, da je to pač ena od študijskih obveznosti, ki jih morajo opraviti, sledi druga značilna reakcija. Začnejo se vprašanja, kje lahko dobijo že izdelano seminarsko nalogo, po možnosti iz interneta, da je ne bo treba niti prepisovati, ampak zgolj oddati z drugim imenom in priimkom. S takim pristopom študent seveda ne more od pisanja odnesti nič, zato je logično, da se mu to zdi »brez veze«.

Edina prednost zgoraj opisanega pristopa je izboljšanje veščine iskanja podatkov v internetu. O slabostih in negativnih vidikih ne gre izgubljati besed, zlasti ne o kršenju avtorskih pravic. Zato je veliko bolj smiselno, da se postavimo v drug položaj in iščemo pozitivne stvari oziroma koristi pisanja seminarskih nalog. Vsak študent ima svoje razloge, zakaj se je odločil za študij. Če izpustimo tiste, ki so to storili, ker nimajo kaj drugega početi, ker bi se radi zabavali, ker si želijo višji naziv, da se bodo postavljali pred sodelavci ter sosedi, in podobno, v tem prispevku izhajamo iz predpostavke, da so prišli na univerzo po novo znanje.

Seminarske naloge so danost

Hkrati s študentskim pritoževanjem in nerganjem, zakaj je treba pisati seminarsko nalogo in kaj »bomo od tega imeli«, začnejo študenti prikrito moledovati, da si profesor premisli in jih odreši pisanja. S tem največkrat po nepotrebnem izgubijo veliko energije, saj si profesor običajno ne premisli. To velja še toliko bolj, če je seminarska naloga določena kot obvezna in/ali edina študijska obveznost pri nekem predmetu. Torej zamenjava za drugo nalogo oziroma obveznost po vsej verjetnosti ne bo mogoča. Najbolje je, da se študenti čim prej sprijaznijo s »kruto realnostjo« in začnejo razmišljati, kako se tega lotiti, da bodo od tega največ odnesli.

Temo si določite sami

Če se le da, si temo izberite sami. Večina podiplomskih in razmeroma veliko dodiplomskih študentov dela, torej se vsak dan srečuje z različnimi situacijami ter delovnimi zapleti. Ravno dnevna delovna rutina in hiter ritem dela velikokrat onemogočata, da bi se v neki problem poglobili ter morda (na podlagi strokovne literature) razmislili o drugačnem pristopu oziroma rešitvi problema. Lahko gre za čisto vsakdanji problem ali pa za bolj strateške odločitve, denimo, kako vzpostaviti učinkovito komuniciranje s sindikati, kako izkoristiti sodobne načine iskanja kandidatov in podobno. Seveda je nestvarno pričakovati, da bomo problem rešili s seminarsko nalogo, lahko pa se vsaj tega lotimo (vemo, da je najtežje začeti) oziroma vzpostavimo temelje reševanja izbranega problema.

Drugačen zorni kot

Pisanje seminarske naloge pomeni tudi raziskovanje. Najbolj klasičen način raziskovanja se začne pri prebiranju strokovne literature, iskanju empiričnih podatkov in konča z lastno empirično raziskavo. Kako dobro bi rešili neki problem v službi, če bi se ga lotili tako? Če bi torej najprej prebrali mnenja strokovnjakov o načinih komuniciranja s sindikati, nato bi pogledali, kako se je ta pristop izkazal za uspešnega v drugih podjetjih in ga nato še sami preizkusili? Ni nujno, da bi prišli v prvem poskusu do idealne rešitve, vendar ta način omogoča obravnavanje problematike z drugega zornega kota. Predvsem nas prisili v drugačno mišljenje in nam nudi pogled na izbrani problem. Priprava in izdelava seminarske naloge nam omogočata ravno to. Sicer pa že dolgo ni skrivnost, da si največ zapomnimo s tem, ko neko stvar naredimo in ne le zapišemo in/ali slišimo.

Kaj, če je tema že izbrana

Povsem realno je, da nimamo možnosti samostojne izbire ali spreminjanja teme seminarske naloge. V tem primeru je smiselno, da poskušamo tematiko čim bolj približati svojim željam in delovni praksi. To je lažje izvedljivo, če je naslov seminarske naloge širši in nudi široke možnosti razmišljanja; čim ožji je naslov, tem težje ga prilagajamo. Vendar tudi taki naslovi ne pomenijo, da moramo vreči puško v koruzo. Poskusimo se pogovoriti s profesorjem o možnosti zamenjave oziroma prilagoditve teme z jasno in argumentirano obrazložitvijo. Denimo, da bi pri raziskovanju teme spletnega kadrovanja izhajali iz dejanskega službenega primera, ki bi nam bil osnova za celotno nalogo. Če pa to ni mogoče in profesor vztraja pri svojem, ni druge izbire, kot da se sprijaznimo z dodeljeno temo. Prednost tega je, da izvemo nekaj novega, čeprav trenutno to nima neposredne povezave z našimi interesi in delovnim okoljem. Morda pa nam bo to znanje prišlo prav čez mesec ali leto. V vsakem primeru poskušajte biti čim bolj inovativni in iščite povezave med temo, ki vam je bila dodeljena, in vsebino, ki vas zanima. Včasih je prav presenetljivo, do kakšnih tematskih povezav pridejo študenti.

Povezovanje z drugimi študenti

Pri pisanju seminarskih nalog se pogosto zgodi, da profesor samovoljno oziroma po lastni presoji razdeli študente v skupine (velikokrat je to na podlagi abecednega vrstnega reda). Tudi pri tem se začnejo študentje, zlasti podiplomski, množično pritoževati. Raje bi bili namreč v skupini s svojimi sodelavci ali s tistimi, ki živijo na drugi strani ceste, ali preprosto z nekom, ki ga že poznajo in vedo, da bo seminarsko nalogo dobro naredil. Vsaj tako pravijo. To je morda res, vendar če pogledamo zadevo z druge strani, ugotovimo, da sodelovanje z nam »neznanimi« sošolci lahko bolj koristi kot škodi. Če se namreč omejimo na sodelovanje s tistimi, ki jih že poznamo iz vsakodnevnega službenega ritma, ali pa s sosedi, s katerimi vsako nedeljo pijemo kavo, smo bolj malo storili za širitev naše socialne mreže. Ne gre zgolj za spoznavanje sošolcev, s katerimi lahko gremo skupaj na kavo po koncu predavanj, ampak za potencialne poslovne partnerje, morda delodajalce, stranke, sodelavce pri naslednje projektu in podobno. S tem, ko se že vnaprej odpovemo novim poznanstvom, se odpovemo tudi mreženju, brez katerega se nam zapirajo tudi potencialne karierne in poslovne priložnosti

Novi ljudje, novo razmišljanje

Poleg bogatenja socialnega kapitala lahko sodelovanje z novimi sošolci koristi pri širjenju znanja in novih načinih razmišljanja, saj se z delovno rutino nekako uokviri oziroma zoži tudi naš pogled na neke zadeve, kar pomeni, da je pogled »izven škatle« (ang. out of box) vse prej kot enostaven, še manj pa spontan. Sodelovanje, pogovarjanje, argumentiranje in nasploh izmenjava mnenj z drugimi nam lahko pomaga pogledati na problematiko z drugega zornega kota. Drug, zelo pogost izgovor, da lažje delamo z nekom, ki nam je »prostorsko« blizu (služba, sosedi in podobno), je preprosto »mlatenje prazne slame«. Današnja informacijska tehnologija nam omogoča komuniciranje s komer koli na kateri koli celini. Torej če imamo dopoldne e-konferenco s poslovnimi partnerji iz Sibirije, zakaj ne more Celjan izdelati seminarske naloge z Velenjčanom?

Ali profesorji sploh preberejo seminarske naloge

Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. V praksi je žal tako, da so profesorji, ki seminarskih nalog ne berejo, nekateri jih niti ne prelistajo. To običajno študenti vedo, kar pomeni veliko nižjo motivacijo za kakovostno izdelavo seminarske naloge, saj ne morejo pričakovati odziva. Po drugi strani pa je veliko takih, ki seminarske naloge preberejo in se tudi vanje poglobijo, sploh če je to edina ali glavna obveznost študenta pri izbranem predmetu. V takem primeru je smiselno to izkoristiti. Torej ne se ustaviti zgolj pri tem, da napišete, oddate seminarsko nalogo in pričakujete oceno, ampak se poskušajte s profesorjem pogovoriti o vsebini, morebitnih izboljšavah te predlogih za prihodnje raziskovanje. Velikokrat je ravno kakovostno izdelana seminarska naloga izhodišče za diplomsko ali celo magistrsko delo.

siol pocitnice

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?

Odpri/zapri