IT || kariera
Ker informacijska tehnologija zajema že večino, če ne vseh poslovnih procesov, in ker je jasno, da za uspešno zajemanje zahtev oziroma definiranje uporabne specifikacije zahtev pri izdelavi programske opreme potrebujemo strokovnjake na specifičnih področjih, za katera je programska oprema pisana, se postavi zanimivo vprašanje, ali lahko in v kolikšni meri v industriji IT aktivno sodelujejo tudi drugi strokovnjaki.
JERNEJ HUBER
Da bo programska oprema uspešno služila svojemu namenu, je nujno potrebno tesno sodelovanje med podjetjem IT in naročnikom. Pogoj za tesno sodelovanje so dobro razvite t. i. »mehke sposobnosti« (ang. soft skills) strokovnjakov IT, kot so na primer poslovna žilica, sposobnost učinkovitega komuniciranja, vodstvene sposobnosti, specifična znanja na področjih, ki niso IT, smisel za projektni menedžment ipd. Po drugi strani pa je vedno pogosteje uporabljen alternativni pristop za uspešno gradnjo programske opreme ravno zaposlovanje drugih strokovnjakov kot svetovalcev v podjetjih IT. Za mnenje o kariernih možnostih, ki jih imajo v industriji IT drugi strokovnjaki, smo povprašali doktorja psihologije Aleksandra Zadela, ki je zaposlen v podjetju Actual I.T., d. o. o., iz Kopra.
V industriji IT se strinjajo, da so pri izdelavi uspešne programske opreme, take, ki bo naročnikom prinesla koristi in jo bodo z veseljem uporabljali, poslovna znanja v specifični aplikacijski domeni pomembna celo tako zelo kot sama programerska znanja, kar potrjuje tudi dr. Aleksander Zadel: »Najnaprednejša podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, niso več zgolj integratorji informacijskih sistemov, temveč prek informacijskega »outsourcinga« postajajo upravljavci poslovnih procesov v podjetjih. Ključno za uspešno informacijsko podjetje je podrobno poznavanje poslovnih procesov, ki jih želi stranka podpreti z informacijsko tehnologijo. To pomeni, da so kadri, ki odlično poznajo katerega od poslovnih procesov, na trgu IT vredni kot vroče žemlje.«
Zanimalo nas je, katere stroke oziroma kadri katerih strok lahko uspešno komplementirajo kadre IT v podjetjih IT. Aleksander Zadel pojasnjuje, da se kadroviki IT okoli sebe ozirajo po ljudeh različnih izobrazb, ki so izjemno uspešni na posameznih poslovnih področjih, kažejo pa zanimanje za informacijske sisteme za upravljanje. »Danes ni nič čudnega, če zaposlite kot svetovalca SAP matematika, fizika, psihologa, logistika ali ekonomista. Pomembno je, da ima oseba željo in zanimanje po spoznavanju poslovnoinformacijskega sistema, ki podpira neki poslovni proces. Ti posamezniki imajo celo konkurenčno prednost, če njihova izobrazba presega računalniško ali elektrotehniško, ki sta bili še do pred kratkim ključni bazen za kadrovanje v podjetja IT,« še dodaja.
Dr. Zadel poudarja, da strokovnjaki z drugih področij prinesejo na področje IT predvsem pogled uporabnika. »Strokovnjaki z drugih področij so vezni člen med klasičnim informatikom, kot smo ga poznali včasih – in zagotovo danes izginja – ter informatikom, ki morda pogosto celo bolje pozna poslovni proces kot tisti, ki ga opravlja leta. Programerji in sistemski inženirji še vedno ostajajo srce podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, jih pa z uporabniškega vidika dopolnjujejo sodelavci, ki v IT prinašajo poslovna znanja.«
Iz rezultatov ankete, ki jo je za CIO konferenco 2005 med 185 slovenskimi podjetji različnih dejavnosti izvedel mag. Gregor Šušnjar, direktor za strateško načrtovanje in zagotavljanje skladnosti IT pri Zavarovalnici Triglav, je razvidno, da ima velika večina menedžerjev IT – vodij sektorja IT v podjetjih primarne delovne izkušnje na področju informatike. Le majhen del jih prihaja z drugih področij, kot so raziskave in razvoj, svetovanje, prodaja, proizvodnja in finance. Čeprav ta anketa ne prikaže, kakšna je kadrovska interdisciplinarnost v slovenskih podjetjih IT v celoti, lahko vidimo, da vsaj vodje sektorjev IT prihajajo s pretežno tehniškega področja.
V industriji IT se poslovni procesi oziroma okolja, za katera je neka programska oprema pisana, imenujejo aplikacijska domena. Aplikacijska domena lahko pokriva tako znanstvena kot tudi poslovna področja. Pred izdelavo aplikacije morajo programerji, če želijo zajeti zahteve, z naročnikom opraviti več temeljitih pogovorov. Do težav pri zajemanju zahtev oziroma funkcionalnosti, ki bodo morale biti vključene v aplikaciji, lahko pride zaradi več razlogov. Aplikacijska domena, torej področje, za katerega se gradi programska oprema, je lahko zelo strokovno in kompleksno, naročniki pa s tem preveč tehnični in tako pri opisovanju svojih zahtev preveč uporabljajo žargon. Drug razlog je lahko v tem, da so naročnikom lahko nekatere popolnoma specifične stvari na njihovem področju tako samoumevne, da jih pri navajanju zahtev preprosto izpustijo, kar spet privede do napačnega razumevanja zahtev. In prav na tem mestu so v veliko pomoč strokovnjaki teh specifičnih poslovnih področij, ki imajo obenem razumevanje informacijskih sistemov, tako da lahko strokovnjakom IT pomagajo pri interpretaciji zahtev. V pomoč so lahko tudi pri samem zajemanju zahtev, saj imajo poglobljena znanja tako na področju IT kot tudi v specifični aplikacijski domeni, in s tem odpravljajo večno komunikacijsko oviro med strokovnjaki IT in strokovnjaki ne-IT. Taki strokovnjaki so torej tista, pogosto manjkajoča vez, ki pripelje do uspešnih tehnoloških rešitev, seveda z že v uvodu omenjenimi netehničnimi, »mehkimi« znanji strokovnjakov IT, ki prav tako pripomorejo k uspešnemu zajemanju in razumevanju že zajetih zahtev, ključnih dejavnikov za zagotavljanje uspeha pri gradnji programske opreme.
Se kadrovska interdisciplinarnost v industriji IT torej obrestuje? »Ne samo, da se obrestuje, ampak postaja tudi nuja. Brez kadrovske interdisciplinarnosti so oddelki IT ali podjetja, ki se ukvarjajo z IT, obsojeni na izginotje ali boleče prestrukturiranje,« kratko in jedrnato zaključuje Dr. Aleksander Zadel.
Dr. Aleksander Zadel je doktor psihologije, zaposlen v podjetju Actual I.T., d. o. o., kot direktor za kadre, kakovost in splošne zadeve, in na Fakulteti za nanagement Univerze na Primorskem, kjer predava in raziskuje na področju vodenja, motivacije ter čustvene inteligence. V menedžerske vode je vstopil kot pomočnik uprave za kadrovske in splošne zadeve v družbi Istrabenz, d. d. Ukvarjal se s problemi vodenja, motivacije, kadrovske politike in razvoja menedžerskega potenciala skupine. Leta 2004 je prešel na eno od družb Skupine Istrabenz – Actual I.T., d. o. o., in zasedel mesto izvršnega direktorja internega razvoja. Kolikor mu čas in obveznosti dopuščajo, se kot svetovalec rad odzove na izzive neprofitnih ter dobrodelnih ustanov, ki želijo prodoren, inventiven in sodoben pogled ter učinkovite rešitve na omenjenih področjih.
Pomembno!
» Več novic
10,5 milijonov evrov za štipendije. Več...