Pogosta vprašanja

Naročanje študentov

Kako poteka naročanje študentov?

Potrebo po delu nam sporočite:

V najkrajšem možnem času bomo objavili oglas za delo na naši spletni strani.

Urna postavka

Napotnice in pogodba

Kdaj je treba poskrbeti za naročilo napotnice?

Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato jo je treba vedno naročiti pred pričetkom dela. To je pomembno, ker je v nasprotnem primeru opravljanje dela dijaka ali študenta delo 'na črno' in v primeru inšpekcijskega pregleda bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

Napotnico lahko za svojega dijaka ali študenta naroči tudi delodajalec.

Za naročilo napotnice potrebujemo naslednje podatke: priimek in ime, rojstni datum člana, naziv delodajalca, pri katerem bo član opravljal delo, vrsto dela ter datum pričetka dela.

Kako se pravilno izpolni napotnico?

Vsaka napotnica za delo je sestavljena iz 4-ih izvodov:

  • Prvi izvod: napotnica za podjetje/naročnika.
  • Drugi izvod: napotnica za dijaka ali študenta ob nastopu dela.
  • Tretji izvod: potrdilo za študentski servis.
  • Četrti izvod: potrdilo za podjetje/naročnika.

Pri izpolnjevanju napotnice mora delodajalec izpolniti vse rubrike na napotnici.

Zaslužke študentov in dijakov se obračuna v programu webŠtudent ali na obračunskih listih.

Na kakšne načine lahko podjetje posreduje napotnico ali obračunski list servisu?

Napotnico ali obračunski list lahko servisu posredujete:

Ali je potrebno za delo dijakov in študentov poleg napotnice skleniti še pogodbo?

Posebne pogodbe o delovnem razmerju študenti in dijaki, ki delajo preko študentske napotnice, ne sklepajo. Napotnica nadomešča pogodbo, zato med podjetji in študenti ni treba sklepati dodatnih pogodb.

e-poslovanje: web Študent

Kaj omogoča spletna poslovalnica webŠtudent?

Program webŠtudent vam omogoča, da z vstopnim geslom preko spleta direktno vstopate v tisti del podatkovne baze študentskega servisa, ki se nanaša na vaše podjetje in aktivno posegate v dogodke (naročate študente, napotnice, obračunavate ure...).

Spletna poslovalnica webŠtudent je dejansko direkten vstop v bazo dogodkov med vami, vašimi študenti in vašim študentskim servisom: na zaslonu računalnika boste videli vse izdane napotnice, izdane račune in že obračunane zaslužke.

Katera dela lahko opravimo s programom webŠtudent?

Program webŠtudent vam omogoča:

  • obračun zaslužkov dijakov in študentov (brez dolgotrajnega prepisovanja podatkov); potrjevanje je v skladu z vašimi željami lahko klasično ali elektronsko,
  • naročanje študentov za delo,
  • naročanje novih napotnic,
  • pregledovanje računov,
  • pregled in izpis podatkov po stroškovnih mestih ali oddelkih,
  • arhiviranje vseh podatkov o poslovanju s študentskim servisom,
  • hitro iskanje podatkov po različnih kriterijih (študenti, plačila, vrste dela, skupine),
  • hiter dostop do ažurnih informacij o spremembah zakonodaje,
  • za nakazila nad 400 € bruto program sam predlaga razdelitev zneskov.

Kako naročimo geslo za vstop v program webŠtudent?

Geslo in uporabniško ime za uporabo programa webŠtudent vam bomo poslali na osnovi izpolnjenega zahtevka za pridobitev gesla.

Kako je sestavljen račun in kako je razdeljena koncesijska dajatev?

Račun za delo študenta ali dijaka

Znesek na računu za opravljeno študentsko delo izračunamo tako, da bruto znesku na napotnici dodamo:
- 16 % (koncesijska dajatev),
-
2 % (dodatna koncesijska dajatev),
-
15,74 % (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 %, prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %).

16 % (koncesijska dajatev) + 2 % (dodatna koncesijska dajatev) + 15,74 % (prispevki) = 33,74 %

Skupni odstotek dajatev in prispevkov podjetja znaša 33,74 %, na to se obračuna še 22 % DDV.

BLIŽNJICA ZA HITRO POT DO ZNESKA NA RAČUNU:

Kliknite na kalkulator za izračun.

Bruto znesek na napotnici pomnožimo s faktorjem 1,3374 in dobimo znesek za plačilo na računu (brez DDV-ja).

Primer:

- študent opravi 40 ur po 5 €/h;

- delodajalec plača 200 € x 1,3374 = 267,48 € (brez DDV-ja);

- študent dobi nakazanih 169 €.

Dijaku oz. študentu se odvede 15,50 % od bruto zneska na napotnici za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se mu šteje v delovno dobo.

Kako si izračunam koliko me stane dijak ali študent?

Razporejanje sredstev iz koncesijskih dajatev

V letu 2015: podjetja morajo na študentov ali dijakov zaslužek plačati koncesijsko dajatev v višini 16 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 %.

Koncesijska dajatev v letu 2015 se deli po naslednjem ključu:
3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 3,8 % študentski servis, 8,41 % proračunski sklad ministrstva (za štipendije). Dodatna koncesijska dajatev 2 % se nakazuje v državni proračun.

  • 3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije

Študentska organizacija Slovenije dobi 3,8 % koncesijskih dajatev. ŠOS s temi sredstvi financira Študentske organizacije Univerze (ŠOU v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem), študentske klube (člane Zveze ŠKIS) in lastno delovanje.

  • 2 % dodatne koncesijske dajatve sta namenjena za izgradnjo domov in izboljšanje pogojev študija

2 % dodatne koncesijske dajatve gre v poseben sklad za izgradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah.

  • 3,8 % ostane študentskemu servisu

3,8 % ostane študentskim servisom za pokrivanje stroškov opravljanja dejavnosti posredovanja dela, materialnih stroškov, financiranje dejavnosti, stroškov nakazil članom, zalaganja oz. kreditiranja zaslužkov članov, dodatnih storitev za člane in podjetja ter za ostale stroške, povezane s posredovanjem del dijakom in študentom.

  • 8,41 % gre v proračunski sklad ministrstva (za štipendije)

8,41 % iz koncesijske dajatve se nameni za v proračunski sklad ministrstva in ta sredstva so namenjena za štipendije študentov in dijakov.

V letu 2016: podjetja bodo morala na študentov ali dijakov zaslužek plačati koncesijsko dajatev v višini 9,59 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 %.

Koncesijska dajatev v letu 2016 se deli po naslednjem ključu:
3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 3,8 % študentski servis, 2 % proračunski sklad ministrstva (za štipendije). Dodatna koncesijska dajatev 2 % se nakazuje v državni proračun.

Kako se obračuna DDV?

Podjetje, ki je davčni zavezanec obračuna in plača DDV (15,74 %) od prispevkov delodajalca, torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo organizacija oz. koncesionar (študentski servis). Ker pa je organizacija oz. koncesionar tudi zavezanec za plačilo koncesijske dajatve, se DDV obračuna tudi od zaračunane koncesijske in dodatne koncesijske dajatve delodajalcu. Preberite si tudi mnenje.

Razporejanje prispevkov, ki jih plačuje delodajalec

- Prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 0,53 % - gre za dodatno tveganje pri opravljanju dela.

- Prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 % - zajema vse storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja (npr. nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnim vozilom, zdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu..).

- Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga morajo poravnati delodajalci v višini 8,85 % - zajema zavarovanje za primer smrti, telesne okvare in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Celotno administracijo in birokracijo bo v imenu podjetja urejal e-Študentski Servis. To pomeni, da podjetju ne bo potrebno oddajati nobenih novih evidenc, poročil, vse nove prispevke bo odvajal e-Študentski Servis.

Grafični prikaz - porazdelitev odvajanja prispevkov do 31. decembra 2015


Skupni odstotek dajatev in prispevkov podjetja znaša 33,74 %, na to se obračuna še 22 % DDV.

Moje izkušnje

Kaj so »Moje izkušnje«?

»Moje izkušnje« je storitev dostopna za naše člane v osebnem servisu. Pripravljena je z razlogom, da člani lahko sproti in enostavno beležijo znanja in spretnosti, ki so jih pridobili s študentskim delom.

Storitev prinaša kvaliteten informativen pregled delovnih aktivnosti tekom opravljanja študentskega/dijaškega dela. Hkrati je to pridobitev tudi za vas delodajalce, saj boste dobili enostaven in verodostojen pregled vseh znanj, ki jih je študent/dijak pridobil v času študija.

Kaj so kompetence?

Kompetence so ključne značilnosti vedenja zaposlenih, ki so osnova za učinkovito delovanje na delovnem mestu. Pomenijo sklop znanj, veščin, razvijanje sposobnosti, spretnosti in tudi osebnostnih lastnosti, vrednot, motivacije, samopodobe, čustev, vzorcev razmišljanja ipd.
Kompetence pokažejo kaj dejansko lahko neka oseba naredi in njen odnos do dela. Kompetence se kažejo v uspešno opravljenem delu glede na postavljene zahteve in ravnanju v različnih delovnih in tudi življenjskih situacijah.

Ali so zabeležene izkušnje relevantne/preverjene?

Kadrovska služba e-Študentskega Servisa je pripravila kompetence v sodelovanju s strokovnjaki iz Zavoda Nefiks. Kompetence so tako profesionalno izdelane in pripravljene glede na vrsto dela, ki je zapisano na napotnici. V primeru, da bi delodajalec želel preveriti verodostojnost zabeleženih izkušenj kandidata, lahko to kadarkoli preveri pri kadrovski službi e-Študentskega Servisa, da piše na mail: izkusnje@studentski-servis.com.

Ali lahko študent pdf dokument ponaredi?

Tega dokumenta ni mogoče ponarediti.

Prednosti e-Študentskega Servisa

Katere so glavne prednosti e-Študentskega Servisa?

Glavne prednosti e-Študentskega Servisa:

  • strokovnost in kvaliteta, ki je odraz dolgoletnega dela na tem področju,
  • izbor med različnimi načini zaposlovanja v skladu s potrebami delodajalca (občasno, začasno, redno delo...),
  • uporaba kakovostnega, uporabniku prijaznega računalniškega programa web Študent, ki je dostopen preko spleta,
  • izbor kandidatov za delo iz največje baze članov (več kot 150.000 dijakov in študentov),
  • hitrost in prilagodljivost,
  • odlična regijska pokritost s poslovalnicami,
  • ciljno iskanje kandidata za delo s pomočjo sodobnih programskih orodij (webŠtudent, osebni servis),
  • razvoj dodatnih storitev (graditev karierne poti...).

Prednosti, ki jih e-Študentski Servis nudi članom.

Kakšne so prednosti začasnega zaposlovanja za podjetja?

Prednosti začasnega zaposlovanja za podjetja:

  • Prilagodljiv način zaposlovanja.
  • Začasno zaposlovanje dijakov in študentov ne zahteva pogodbe o delu, odpravnine in odpovednega roka, zato lahko podjetje/organizacija sodelovanje kadarkoli prekine.
  • Račun študentskega servisa je za podjetje/organizacijo strošek. Ker smo davčni zavezanci, se zato DDV na koncesijsko dajatev in prispevke lahko poračuna z izstopnim davkom.
  • Ker gre za začasno obliko zaposlovanja, dopust ni predviden.
  • Dijak/študent ne pričakuje bonitet kot na primer službeno vozilo, mobilni telefon in druge stimulacije, ki so v navadi pri redno zaposlenih delavcih.

Zakaj je študentsko delo najboljša možnost zaposlitve za dijake in študente?

  • Zaposliti študenta je fleksibilno in hitro.
    V kolikor potrebujete delavca hitro in za kratkotrajno delo, je najem študenta najhitrejša in najenostavnejša rešitev.
  • Sklepanje pogodb ni potrebno.
    Študentsko napotnico lahko hitro in enostavno naročite preko webŠtudenta, spleta ali telefona.
  • e-Študentski Servis poskrbi za celotno administracijo in birokracijo.
    Na e-Študentskem Servisu vam hitro in enostavno izdamo napotnice, poiščemo ustrezno število kandidatov za delo, uredimo nakazila, kar vam olajša administrativne postopke pri zaposlovanju študentov.
  • Študentsko delo je najcenejša oblika dela za študente in dijake.
    Študentom in dijakom založimo zaslužek (velja za podjetja z dobro boniteto). Podjemna pogodba in redna zaposlitev sta dražji obliki zaposlitve.
  • Študentje lahko opravljajo raznolika dela.
    Študent ali dijak lahko opravlja zelo raznolika dela. Sem sodijo enostavna dela (čiščenje, pakiranje, fizična dela) kakor tudi strokovna dela, ki jih opravljajo študenti zaključnih letnikov študija (fotografiranje, administrativna dela, projektna dela). Omejitev, ki jih poznamo pri sklepanju avtorskih pogodb, ki se lahko uporabljajo zgolj za zelo omejen izbor del s področja književnosti, znanosti in umetnosti, torej ni.
  • Spletna aplikacija webŠtudent.
    Našim poslovnim partnerjem spletna aplikacija webŠtudent omogoča pregled obračunov napotnic, pregled stroškov, naročanje napotnic, oddajo potreb po delu in ostalo podporo pri zaposlovanju dijakov in študentov.

Varnost in zdravje pri delu

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu

Podjetja in organizacije, ki si pri opravljanju svoje dejavnosti pomagajo s študenti in dijaki, morajo poskrbeti za njihovo varnost in zdravje pri delu. V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto, je treba študentu oziroma dijaku zagotoviti vsa zaščitna sredstva (npr. delovno obleko, rokavice, glušnike) za varno opravljanje del.

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu je sestavljeno iz dveh delov:

  • Teoretični del se lahko opravlja tudi izven delovnega mesta, vendar ga mora izvajati za to pooblaščena oseba (varnostni inženir v podjetju oziroma strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec). Info o datumu tečajev in prijava.

  • Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen posebnostim delovnega mesta, zato se izvaja izključno na delovnem mestu. Potek praktičnega dela pripravi varnostni inženir/strokovni delavec v podjetju ali pogodbeni izvajalec.

HACCP sistem in higienski minimum

Z novim pravilnikom osnovni in obnovitveni tečaji higienskega minimuma niso več predvideni v obliki, kot so se izvajali do tedaj, odgovornost za izobraževanje o higieni živil se prenese na nosilca živilske dejavnosti. Le ta mora imeti plan izobraževanja svojih zaposlenih. Odločitev, ali izobraževanje izvaja nosilec živilske dejavnosti oz. imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor, ali se izobraževanje prepusti zunanji strokovni organizaciji, je na strani delodajalca.

Ali mora študent pred pričetkom dela opraviti zdravniški pregled?

Obseg pregleda in preiskav iz 1. do 5. točke 6. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev je obvezen za delo na vsakem delovnem mestu, pregledi in preiskave iz 6. in 7. točke pa za delo na takem delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja posebna nevarnost za zdravje delavca oziroma izpostavljenost delavca posebnim tveganjem pri delu.

Glede na to, da je obseg pregleda in preiskav od 1. do 5. točke enak pregledu, ki ga študentom zagotavlja program preventivnega zdravstvenega varstva študentov, za dela na delovnih mestih, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.

Kadar pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev posebnim tveganjem pri delu, pa mora delodajalec, ki nudi delo delavcu – študentu zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena pravilnika, in sicer pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k citiranemu pravilniku določa izjava o varnosti za posamezno delovno mesto.
Vse navedeno velja tudi za dijake, ki delajo prek napotnice študentskega servisa.

Dodatne informacije dobite tukaj.

O zavarovanjih

Zdravstvena zavarovanja

Kaj je obvezno in kaj dodatno zdravstveno zavarovanje?

Dijaki in študenti so zdravstveno zavarovani kot družinski člani dokler se šolajo in jim ni treba plačevati posebnih premij za obvezno in zdravstveno zavarovanje.
V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so otroci v celoti zdravstveno zavarovani kot družinski člani do dne, ko jim poteče status dijaka ali študenta, ko se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje ali sklenejo zaposlitev. Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študentje, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kako se dijak ali študent zdravstveno zavaruje, ko nima več statusa študenta/dijaka ali ko dopolni 26 let?

Kako se dijak ali študent zdravstveno zavaruje, ko nima več statusa študenta/dijaka ali ko dopolni 26 let?

Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo imeti urejenega vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami. S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Naj poenostavimo: če ima študent urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja in če gre k zdravniku, mu večino storitev ni potrebno dodatno plačati.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.

Študenti si tako morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Študent ima dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:

- lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali

- si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje)

Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov zdravljenja v celoti, lahko sklene dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako, da se obrne na naše partnersko podjetje e-Zavarovanja d.o.o., kjer mu bodo uredili oz. podali celovito informacijo v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem po 26 letu ali izgubi statusa.

Kontakt:
gsm: 040/ 556-489
tel: 01/ 200 88 30

Ali obstajajo še kakšne druge oblike zdravstvenega zavarovanja?

Obstajajo tudi 'nadstandarna' zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo višji standard storitev (npr. samoplačniške storitve, dodatno nego, zdravila, boljše pripomočke, materiale ipd.). Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne zagotavlja več kritja vseh stroškov zdravstvenih storitev in zdravil v celoti.

Obvezno zavarovanje tako pokrije le določen odstotni delež cene zdravstvene storitve, razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev pa moramo plačati sami. Ti stroški za doplačila so lahko zelo visoki, vendar se jim lahko izognemo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim si zagotovimo, da bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica. Več informacij najdete na spletni strani e-Zavarovanja.

Predpisi za delo dijakov in študentov

Ali so pri zaposlovanju dijakov kakšni posebni predpisi?

Ne gre za predpise, ki so vezani na dijaški status, temveč za zakone in predpise s področja zaposlovanja. Zakonodaja za določene vrste dela zahteva določeno izobrazbo (trgovec, prodajalec), za določena dela pa se zahteva polnoletnost (npr. delo na višini).

Ali je slovenska ureditev študentskega dela preko študentskih servisov v skladu z evropskimi normami, ali potrebuje še kakšno prilagoditev?

Slovenska ureditev študentskega dela preko agencij za zaposlovanje (t.i. študentskih servisov) v bistvenih elementih že upošteva evropsko zakonodajo, predvsem kar zadeva prepoved dela otrok, mlajših od 15 let, varstvo osebnih podatkov, nadzor pristojnih organov nad zakonitostjo poslovanja študentskih servisov, itd. Različnost slovenske zakonodaje na tem področju pa se kaže v sami organizaciji posredovanja dela dijakom in študentov in plačilu storitve, ki jo agencija zaračuna delodajalcu, vendar pa takšna ureditev ni v nasprotju z evropsko zakonodajo in ne zahteva posebne prilagoditve.

Ali za delo dijaka/študenta obstaja omejitev števila delovnih ur?

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur/dan.

Zakonska podlaga (142. -146. člen ZDR-1)

Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.

Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.

Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona:

  • delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),

  • delavcu, ki še ni dopolnil 18 let,

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Katero urno postavko lahko podjetja navedejo na napotnico, obračunski list?

Na napotnico, obračunski list se navede bruto urna postavka dijaka/študenta. Najlažje se obračuna študentom zaslužek kar v programu webŠtudent.

Kliknite na izračun.

Kakšni predpisi veljajo za nočno delo dijakov in študentov?

Zakon o delovnih razmerjih v 190. - 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.

Za dijake in študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Ali je dijak/študent upravičen do povračila stroškov prevoza in malice?

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za dijake in študente, ki opravljajo občasna in začasna dela preko študentskih servisov, zakonsko ni določena.

Podjetjem/organizacijam predlagamo, da se o tem s kandidatom dogovorijo že pred začetkom dela. Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.

Podjetje lahko študentu/dijaku povrne stroške prevoza tako, da mu prizna večje število ur, kar pomeni, da mora za ta znesek plačati vse prispevke in koncesijske dajatve od študentskega dela - se pravi tako, kot za ure, ki jih je študent/dijak opravil za tekoče delo. Poglejte si dokument, ki smo ga na to temo prejeli s strani FURS-a.

Kako je s stroški dnevnic, prenočišč in drugih dodatnih stroškov pri študentsko-dijaškem delu?

Za študente in dijake, ki delajo preko napotnic študentskih servisov, zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic.

Določitev višine plačila za opravljeno delo in stroške je v celoti prepuščena dogovoru med študentom oz. dijakom in podjetjem oz. organizacijo.

Študent lahko prejme po dogovoru s podjetjem oz. organizacijo plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev...
V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada. Torej lahko študent ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

Obstaja možnost, da študent skozi leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oz. plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more povrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

Ali mora podjetje za študenta, ki opravlja delo s svojim avtomobilom, napisati potni nalog, čepav ne gre za redno zaposlenega delavca?

Podjetje je dolžno v primeru uporabe študentovega avtomobila na službeni poti, študentu izdati potni nalog.

Ali je delodajalec, pri katerem študent opravlja začasno delo preko napotnice, študentu dolžan plačati tudi odmor?

Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu.

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.

Zakonska podlaga (154. - 156. člen ZDR-1)

Katere evidence je potrebno voditi v primeru zaposlovanja dijakov in študentov?

Podjetjem svetujemo, da vodijo evidence, ki jih določajo predpisi na področju zaposlovanja in sicer evidenco o izrabi delovnega časa, opravljenih urah in osebne podatke dijakov in študentov (Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), Zakon o varnosti in zdravju pri delu).

Ali lahko oddam oglas za delo kot fizična oseba?

Opozarjamo vas, da delo za fizično osebo lahko druga fizična oseba opravlja le na ustrezni pravni podlagi (osebno dopolnilno delo, podjemna pogodba, avtorska pogodba,...).

Ali lahko študenta napotimo na delo v tujino?

Napotnica je lahko le podlaga za izplačilo zaslužka za delo, opravljeno v tujini. Pred pričetkom dela oz. napotitvijo študenta v tujino se je potrebno seznaniti predvsem z nacionalno zakonodajo države, v katero je študent napoten in v kateri bo opravljal delo. V določenih državah je npr. potrebno pridobiti dovoljenje za delo in ostalo dokumentacijo, ki jo poleg študentske napotnice potrebujejo tujci za opravljanje dela.