Pogosta vprašanja

Naročanje študentov

Napotnice in pogodba

Vrste napotnic

e-poslovanje: web Študent

Moje izkušnje

Prednosti e-Študentskega Servisa

Kako je sestavljen račun in kako je razdeljena koncesijska dajatev?

Varnost in zdravje pri delu

O zavarovanjih (pavšalni prispevek, nezgodno zavarovanje)

Predpisi za delo dijakov in študentov

Spori


Kako poteka naročanje študentov?

Potrebo po delu študentov nam lahko sporočite:

na vrh


Kdaj je treba poskrbeti za naročilo napotnice?

Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato jo je treba vedno naročiti pred pričetkom dela. To je pomembno, ker je v nasprotnem primeru študentovo delo delo 'na črno' in v primeru nezgode ne bo mogel uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

Napotnico lahko za svojega študenta naroči tudi delodajalec in sicer: osebno v poslovalnici, z naročilom preko telefona ali pa 24ur/dan v spletni poslovalnici za poslovne partnerje webŠtudent.

Za naročilo napotnice potrebujemo naslednje podatke: priimek in ime, člansko številko ali rojstni datum člana, naziv delodajalca, pri katerem bo član opravljal delo, vrsto dela ter datum pričetka in zaključka dela.

na vrh


Kako se pravilno izpolni napotnico?

Vsaka napotnica za delo je sestavljena iz 4-ih izvodov:

  • Prvi izvod: napotnica za podjetje/naročnika
  • Drugi izvod: napotnica za dijaka ali študenta ob nastopu dela
  • Tretji izvod: potrdilo za študentski servis
  • Četrti izvod: potrdilo za podjetje/naročnika

Pri izpolnjevanju napotnice mora delodajalec izpolniti vse rubrike na napotnici.

Dva izpolnjena in potrjena izvoda navadne napotnice delodajalec vrne študentskemu servisu. Po prejetju potrjene napotnice še isti dan izstavimo račun za opravljeno storitev.

Pri stalni napotnici se zaslužke študentov in dijakov obračuna na obračunskih listih.

na vrh


Na kakšne načine lahko podjetje posreduje napotnico ali obračunski list servisu?

Napotnico ali obračunski list lahko servisu posredujete:

na vrh


Ali je potrebno za delo dijakov in študentov poleg napotnice skleniti še pogodbo?

Posebne pogodbe o delovnem razmerju študenti in dijaki, ki delajo preko študentske napotnice, ne sklepajo. Napotnica nadomešča pogodbo, zato med podjetji in študenti ni treba sklepati dodatnih pogodb.

na vrh


Kaj je stalna napotnica in katere vrste napotnic obstajajo?

Stalna napotnica velja do konca statusa dijaka/študenta (lahko je izdana tudi za krajše obdobje).  Priporočamo jo podjetjem, ki sodelujejo z različnimi študenti oz. dijaki. Zaslužki se sproti obračunavajo z obračunskim listom, lahko tudi večkrat mesečno. Prihranki so tudi pri delu in času, saj s kombinacijo programske podpore webŠtudent in uporabo stalnih napotnic podjetje pridobi popoln pregled nad študentskim delom brez ročnega vodenja evidenc. Več o prednosti stalne napotnice.

Navadna napotnica: je namenjena enkratnemu obračunu dela za krajše obdobje.

na vrh


Prednosti stalne napotnice

  • Stalna napotnica velja do konca statusa dijaka/študenta (lahko je izdana tudi za krajše obdobje). Zadošča ena za celo šolsko leto.
  • Prihranek na času, ki bi ga sicer porabili za izpolnjevanje navadnih napotnic, saj za obračun zaslužkov dijakov/študentov, ki so v nekem obdobju pri vas opravljali različna dela, izpolnete le obračunski list.
  • Možnost elektronskega obračuna stalnih napotnic s programom web Študent.
  • En sam obračunski list za več dijakov/študentov omogoča boljšo pregled nad mesečnim delom.
  • Hitrejše obračunavanje zaslužkov, saj se lahko obračunajo večkrat mesečno za enega ali več dijakov/študentov hkrati ali enkrat mesečno za vse dijake/študente hkrati.

na vrh


Kaj omogoča spletna poslovalnica webŠtudent?

webŠtudent vam omogoča, da z vstopnim geslom preko spleta direktno vstopate v tisti del podatkovne baze študentskega servisa, ki se nanaša na vaše podjetje in aktivno posegate v dogodke (naročate študente, napotnice, obračunavate ure...).

webŠtudent je dejansko direkten vstop v bazo dogodkov med vami, vašimi študenti in vašim študentskim servisom: na zaslonu računalnika boste videli vse izdane napotnice, izdane račune in že obračunane zaslužke.

na vrh


Katera dela lahko opravimo s programom webŠtudent?

brezplačni program webŠtudent vam omogoča:

  • obračun zaslužkov dijakov in študentov (brez dolgotrajnega prepisovanja podatkov!); potrjevanje je v skladu z vašimi željami lahko klasično ali elektronsko,
  • naročanje študentov za delo,
  • naročanje novih napotnic,
  • pregledovanje računov,
  • pregled in izpis podatkov po stroškovnih mestih ali oddelkih,
  • arhiviranje vseh podatkov o poslovanju s študentskim servisom,
  • hitro iskanje podatkov po različnih kriterijih (študenti, plačila, vrste dela, skupine),
  • hiter dostop do ažurnih informacij o spremembah zakonodaje in urnih postavk,
  • za nakazila nad 400 € program sam predlaga razdelitev zneskov.

na vrh


Kako naročimo geslo za vstop v program webŠtudent?

Geslo in uporabniško ime za uporabo programa webŠtudent vam bomo poslali na osnovi izpolnjenega zahtevka za pridobitev gesla.

na vrh


Kaj so »Moje izkušnje«?

»Moje izkušnje« je storitev dostopna za naše člane v osebnem servisu na www.studentski-servis.com. Pripravljena je z razlogom, da člani lahko sproti in enostavno beležijo znanja in spretnosti, ki so jih pridobili s študentskim delom.

Storitev prinaša kvaliteten informativen pregled delovnih aktivnosti tekom opravljanja študentskega/dijaškega dela. Hkrati je to pridobitev tudi za vas delodajalce, saj boste dobili enostaven in verodostojen pregled vseh znanj, ki jih je študent/dijak pridobil v času študija.


Kaj so kompetence?

Kompetence  so ključne značilnosti vedenja zaposlenih, ki so osnova za učinkovito delovanje na delovnem mestu. Pomenijo sklop znanj, veščin, razvijanje sposobnosti, spretnosti in tudi osebnostnih lastnosti, vrednot, motivacije, samopodobe, čustev, vzorcev razmišljanja ipd.
Kompetence pokažejo kaj dejansko lahko neka oseba naredi in njen odnos do dela. Kompetence se kažejo v uspešno opravljenem delu glede na postavljene zahteve in ravnanju v različnih delovnih in tudi življenjskih situacijah.


Ali so zabeležene izkušnje relevantne/preverjene?

Kadrovska služba e-Študentskega Servisa je pripravila kompetence v sodelovanju s strokovnjaki iz Zavoda Nefiks. Kompetence so tako profesionalno izdelane in pripravljene glede na vrsto dela, ki je zapisano na napotnici. V primeru, da bi delodajalec želel preveriti verodostojnost zabeleženih izkušenj kandidata, lahko to kadarkoli preveri pri kadrovski službi e-Študentskega Servisa, da piše na mail: izkusnje@studentski-servis.com.


Ali lahko študent pdf dokument ponaredi?

Tega dokumenta ni mogoče ponarediti.


Katere so glavne prednosti e-Študentskega Servisa?

Glavne prednosti e-Študentskega Servisa:

  • strokovnost in kvaliteta, ki je odraz dolgoletnega dela na tem področju,
  • izbor med različnimi načini zaposlovanja v skladu s potrebami delodajalca (občasno, začasno, redno delo...),
  • brezplačna uporaba kakovostnega, uporabniku prijaznega računalniškega programa web Študent, ki je dostopen preko spleta,
  • izbor kandidatov za delo iz največje baze članov (več kot 150.000 dijakov in študentov),
  • hitrost in prilagodljivost,
  • 46 let tradicije Modrega študentskega servisa Ljubljana in zadnjih 12 let najhitreje rastočega e-Študentskega Servisa sta kombinacija izkušenj in prodornosti,
  • odlična regijska pokritost s poslovalnicami (22 poslovalnic),
  • ciljno iskanje kandidata za delo s pomočjo sodobnih programskih orodij (webŠtudent, osebni servis),
  • razvoj dodatnih storitev (kadrovski najem, redne zaposlitve, graditev karierne poti...).

Prednosti, ki jih e-Študentski Servis nudi članom.

na vrh


Kakšne so prednosti začasnega zaposlovanja za podjetja?

Prednosti začasnega zaposlovanja za podjetja:

Prilagodljiv način zaposlovanja:

  • začasno zaposlovanje dijakov in študentov ne zahteva pogodbe o delu, odpravnine in odpovednega roka, zato lahko podjetje/organizacija sodelovanje kadarkoli prekine
  • tovrstno delo predstavlja prednost tudi pri plačilu, saj kandidata podjetje/organizacija plača po urni postavki, projektih ali učinku pri prodaji, prispevkov se na to delo ne plačuje

Nizki stroški tovrstnega dela:

  • poleg plačila dijaka/študenta plača podjetje/organizacija še 23 % koncesijskih dajatev in prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (ZZZS)
  • račun študentskega servisa je za podjetje/organizacijo strošek. Ker smo davčni zavezanci, se zato DDV na koncesijsko dajatev lahko poračuna z izstopnim davkom
  • z dijakom/s študentom ni stroškov regresa, prispevkov za pokojnino, zdravstvo itd.
  • ker gre za začasno obliko zaposlovanja, dopust ni predviden
  • dijak/študent ne pričakuje bonitet kot na primer službeno vozilo, mobilni telefon in druge stimulacije, ki so v navadi pri redno zaposlenih delavcih

na vrh


Zakaj je študentsko delo najboljša možnost zaposlitve za dijake in študente?

  • Zaposliti študenta je fleksibilno in hitro.
    V kolikor potrebujete delavca hitro in za kratkotrajno delo, je najem študenta najhitrejša in najenostavnejša rešitev.
  • Sklepanje pogodb ni potrebno.
    Študentsko napotnico lahko hitro in enostavno naročite preko webŠtudenta , spleta ali telefona.
  • e-Študentski Servis poskrbi za celotno administracijo in birokracijo.
    Na e-Študentskem Servisu vam hitro in enostavno izdamo napotnice, poiščemo ustrezno število kandidatov za delo, uredimo nakazila in plačila zavarovanj , kar vam olajša administrativne postopke pri zaposlovanju študentov.
  • Študentsko delo je najcenejša oblika dela za študente in dijake.
    Študentom in dijakom založimo 100 % svojega zaslužka (velja za podjetja z dobro boniteto). Podjemna pogodba in redna zaposlitev sta dražji obliki zaposlitve.
  • Študentje lahko opravljajo raznolika dela.
    Študent ali dijak lahko opravlja zelo raznolika dela. Sem sodijo enostavna dela (čiščenje, pakiranje, fizična dela) kakor tudi strokovna dela, ki jih opravljajo študenti zaključnih letnikov študija (fotografiranje, administrativna dela, projektna dela) Omejitev, ki jih poznamo pri sklepanju avtorskih pogodb, ki se  lahko uporabljajo zgolj za zelo omejen izbor del s področja književnosti, znanosti in umetnosti, torej ni.
  • Spletna aplikacija webŠtudent.
    Našim poslovnim partnerjem spletna aplikacija webŠtudent omogoča pregled obračunov napotnic, pregled stroškov, naročanje napotnic, oddajo potreb po delu in ostalo podporo pri zaposlovanju dijakov in študentov.

na vrh


Račun za delo študenta ali dijaka

Znesek na računu za opravljeno študentsko delo izračunamo tako, da znesku na napotnici dodamo 23 % (koncesijska dajatev) in 2 % (dodatna koncesijska dajatev) ter davek na dodano vrednost na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev: 23 % KD (koncesijska dajatev) + 2 % DKD (dodatna koncesijska dajatev) = 25 % + 22 % DDV (na KD + DKD) = 30,5 %

Na računih za podjetja, za katera postopek plačila in prijave pavšalnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (PPOZZ) izvede študentski servis, prištejemo še PPOZZ (4,58 €).

BLIŽNJICA ZA HITRO POT DO ZNESKA NA RAČUNU:

znesek na napotnici pomnožimo s faktorjem 1,305 prištejemo PPOZZ (4,58 €) in dobimo znesek za plačilo.

Primer:

Študentov honorar je 200 €

Račun, ki ga bo prejel delodajalec: 200 € x 1,305 + 4,58 € = 265,58 €.

na vrh


Razporejanje sredstev iz koncesijskih dajatev

Razdelitev koncesijskih dajatev:

Podjetja morajo na študentov ali dijakov zaslužek plačati koncesijsko dajatev v višini 23 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 % ter davek na dodano vrednost (DDV) na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev. Koncesijska dajatev (23 %) se deli po naslednjem ključu:

  • V letu 2012: 4 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 4,5 % študentski servis, 14,5 % pa gre v proračunski sklad ministrstva (za štipendije).
  • V letu 2013: 3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 3,8 % študentski servis, 15,4 % pa gre v proračunski sklad ministrstva (za štipendije).
  • V letu 2014: 3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 3,8 % študentski servis, 15,4 % pa gre v proračunski sklad ministrstva (za štipendije).

Dodatna koncesijska dajatev (2 %) se nakazuje v državni proračun.

Delodajalčev strošek: 100 % + 30,5 % = 130,5 %

Študentski servis podjetju/naročniku poleg 100 % zaslužka študenta ali dijaka, zaračuna še dodatnih 30,5 %.

100 % svojega zaslužka dobi dijak oz. študent!

Študent oz. dijak prejme celotni zasluženi znesek, študentski servisi ne smejo ničesar zaračunati študentu ali dijaku. Vse stroške plača delodajalec.

Primer: študent opravi 50 ur po 4 €, delodajalec plača 200 € x 1,305 = 261 €; študent dobi nakazanih 200 €.

 

Kdo dobi 30,5 % dajatev, ki jih poleg 100 % študentovega zaslužka plača delodajalec servisu?

V letu 2013:

3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 3,8 % (3,3 %)* dobi študentski servis, 5,5 % dobi država (DDV), 15,4 % proračunski sklad ministrstva (za štipendije), 2 % dodatne koncesijske dajatve sta namenjena za izgradnjo domov in izboljšanje pogojev študija.

3,8 % dobi Študentska organizacija Slovenije

Študentska organizacija Slovenije dobi 3,8 % koncesijskih dajatev. ŠOS s temi sredstvi financira Študentske organizacije Univerze (ŠOU v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem), študentske klube (člane Zveze ŠKIS) in lastno delovanje.

2 % dodatne koncesijske dajatve sta namenjena za izgradnjo domov in izboljšanje pogojev študija

2 % dodatne koncesijske dajatve gre v poseben sklad za izgradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah.

3,8 % ostane študentskemu servisu

3,8 % ostane študentskim servisom za pokrivanje stroškov opravljanja dejavnosti posredovanja dela, materialnih stroškov, financiranje dejavnosti, stroškov nakazil članom, zalaganja oz. kreditiranja zaslužkov članov, zavarovanje študentov in dijakov, dodatnih storitev za člane in podjetja  ter za ostale  stroške, povezane s posredovanjem del dijakom in študentom.

5,5 % dobi proračun v obliki davka na dodano vrednost

Z 22 % DDV-jem je obdavčenih 25 % koncesijskih dajatev (23 % koncesijske dajatve + 2 % dodatne koncesijske dajatve), ki jo plača delodajalec (25 x 1,22 = 30,5 %). Neto zaslužek študenta ni obdavčen z DDV. Delodajalci lahko odbijejo vstopni DDV skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost.

15,4 % gre v proračunski sklad ministrstva (za štipendije)

15,4 % iz koncesijske dajatve se nameni za v proračunski sklad ministrstva in ta sredstva so namenjena za štipendije študentov in dijakov.

*Študentski servisi morajo pri vsaki prvi napotnici v koledarskem letu za posameznega dijaka oziroma študenta plačati tudi prispevek za primer smrti in invalidnosti.  Prispevek  trenutno znaša  9,64 €/leto. Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti (na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
na vrh


Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu

Podjetja in organizacije, ki si pri opravljanju svoje dejavnosti pomagajo s študenti in dijaki, morajo poskrbeti za njihovo varnost in zdravje pri delu. V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto, je treba študentu oziroma dijaku zagotoviti vsa zaščitna sredstva (npr. delovno obleko, rokavice, glušnike) za varno opravljanje del.

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu je sestavljeno iz dveh delov:

  • Teoretični del se lahko opravlja tudi izven delovnega mesta, vendar ga mora izvajati za to pooblaščena oseba (varnostni inženir v podjetju oziroma strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec). Teoretični del se v okviru podanih terminov oziroma na podlagi dogovora z delodajalcem izvaja tudi preko našega študentskega servisa. Za naše člane je teoretičen del tečaja po simbolični ceni. Info o datumu tečajev in prijava.
  • Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen posebnostim delovnega mesta, zato se izvaja izključno na delovnem mestu. Potek praktičnega dela pripravi varnostni inženir/strokovni delavec v podjetju ali pogodbeni izvajalec.

na vrh


HACCP sistem in higienski minimum

Tečajev higienskega minimuma se ne izvaja več, ker zakonodaja ne zahteva več takšnega dokazovanja znanja. Izobraževanje na tem področju se je preoblikovalo in prilagodilo HACCP sistemu.

21. 2. 2004 je prenehal veljati Pravilnik o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za zaposlene v proizvodnji in prometu z živili (Ur. List SRS št. 17/85 in 8/89), v veljavo pa je stopil Pravilnik o spremembah indopolnitvah pravilnika o higieni živil (Ur. List RS št. 11/04).

Z novim pravilnikom osnovni in obnovitveni tečaji higienskega minimuma niso več predvideni v obliki, kot so se izvajali do tedaj, odgovornost za izobraževanje o higieni živil se prenese na nosilca živilske dejavnosti. Le ta mora imeti plan izobraževanja svojih zaposlenih. Odločitev, ali izobraževanje izvaja nosilec živilske dejavnosti oz. imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor, ali se izobraževanje prepusti zunanji strokovni organizaciji, je na strani delodajalca.

na vrh


Ali mora študent pred začetkom dela opraviti zdravniški pregled? 

Obseg pregleda in preiskav iz 1. do 5. točke 6. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev je obvezen za delo na vsakem delovnem mestu, pregledi in preiskave iz 6. in 7. točke pa za delo na takem delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja posebna nevarnost za zdravje delavca oziroma izpostavljenost delavca posebnim tveganjem pri delu.

Glede na to, da je obseg pregleda in preiskav od 1. do 5. točke enak pregledu, ki ga študentom zagotavlja program preventivnega zdravstvenega varstva študentov, za dela na delovnih mestih, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.

Kadar pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev posebnim tveganjem pri delu, pa mora delodajalec, ki nudi delo delavcu – študentu zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena pravilnika, in sicer pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k citiranemu pravilniku določa izjava o varnosti za posamezno delovno mesto.
Vse navedeno velja tudi za dijake, ki delajo prek napotnice študentskega servisa.

Dodatne informacije: http://www.et2006.mddsz.gov.si/indexbacb.html?option=com_content&task=view&id=22&Itemid=74


Zakonsko obvezna zavarovanja pri delu preko napotnice

Dijaki in študenti so pri delu preko napotnice zavarovani 2 krat:

  • Na podlagi 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ – 2), so študentski servisi dolžni plačevati prispevek za posebne primere zavarovanja (za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Prispevek trenutno znaša 9,64 €/leto in se na prvo realizirano napotnico v tekočem koledarskem letu.

  • Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti/dijaki opravljajo delo. Trenutni znesek znaša 4,58 € na realizirano napotnico (na prvo napotnico v mesecu), prispevek pa določa skupščina ZZZS. Delodajalec se lahko odloči ali bo postopek izvedbe zavarovanja izvajal sam ali pa bo za ta postopek pooblastil študentski servis.Pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje zaračunavamo (hkrati s plačilom za delo študentov) delodajalcem in ga nato prenakažemo na račun ZZZS-ja, hkrati pa na obe ustanovi (ZZZS in DURS) pošljemo tudi oba potrebna obrazca: M1 2/b in REK 2.


Primeri:

  • termin dela: 01. 03.-31. 03. - pavšalni prispevek ZZZS se obračuna 1x (za obdobje dela: marec)
  • termin dela: 01. 03.-10. 04. - pavšalni prispevek ZZZS se obračuna 2x (za obdobje dela: marec in april)
  • termin dela: 01. 03.-1. 05. - pavšalni prispevek ZZZS se obračuna 3x (za obdobje dela: marec, april in maj)

Povzetek:

  • Prispevek morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti opravljajo delo.
  • Trenutni znesek znaša 4,58 € na mesec (ne glede na število realiziranih napotnico za posameznega člana), prispevek pa določa skupščina ZZZS.

Kdo mora plačevati pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov?

Delodajalci so dolžni plačevati prispevek zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (ZZZS), ki izhaja iz 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prispevek morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti ali dijaki opravljajo delo. Prispevek se plačuje mesečno od vsake realizirane napotnice.

Od kdaj je potrebno plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov?

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki narekuje plačevanje prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen, je stopil v veljavo leta 1992. V praksi se plačevanje omenjenega prispevka bolj dosledno izvaja od septembra leta 2002.

Ali je v primeru stalne napotnice potrebno plačati pavšalni zdravstveni prispevek ob vsakem obračunskem listu?

Da. Če ima dijak ali študent izdane stalne napotnice, se pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje plača mesečno ob vsakem obračunskem listu iz katerega je razvidno, da je bila napotnica realizirana.

Ali lahko delodajalec pooblasti študentski servis za izvajanje in plačevanje pavšalnega prispevka?

Po mnenju glavnega urada DURS lahko prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, plačujejo tudi študentske ali mladinske organizacije, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji v skladu s predpisi področja zaposlovanja, če prevzamejo plačilo tega prispevka. Prenos obveznosti za plačevanje pavšalnega zdravstvenega prispevka s strani delodajalca na študentske servise tako ni sporen.


Zavarovanje študentov po prekoračitvi posebne osebne olajšave

Po prekoračitvi zaslužka v višini posebne osebne olajšave dijaka
ali študenta ni treba pokojninsko in invalidsko zavarovati. To zahtevo je predvidel
Zakon o zaposlovanju za primer brezposelnosti, in sicer v 6.b členu, vendar
je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve to odločbo odpravilo.


Zdravstvena zavarovanja

Kaj je obvezno in kaj dodatno zdravstveno zavarovanje?

Dijaki in študenti so zdravstveno zavarovani kot družinski člani dokler se šolajo in jim ni treba plačevati posebnih premij za obvezno in zdravstveno zavarovanje.
V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so otroci v celoti zdravstveno zavarovani kot družinski člani do dne, ko jim poteče status dijaka ali študenta, ko se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje ali sklenejo zaposlitev. Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študentje, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kako se dijak ali študent zdravstveno zavaruje, ko nima več statusa študenta/dijaka ali ko dopolni 26.let?

Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo imeti urejenega vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami. S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Naj poenostavimo: če ima študent urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja in če gre k zdravniku, mu večino storitev ni potrebno dodatno plačati.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

Študenti si tako morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Študent ima dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:

- lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali

- si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14,17 €)  

Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov zdravljenja v celoti, lahko sklene dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako, da se obrne na naše partnersko podjetje e-Zavarovanja d.o.o., kjer mu bodo uredili oz. podali celovito informacijo v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem po 26. letu ali izgubi statusa.

Kontakt:
gsm: 040/ 556-489
tel:    01/ 200 88 30

Ali obstajajo še kakšne druge oblike zdravstvenega zavarovanja?

Obstajajo tudi 'nadstandarna' zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo višji standard storitev (npr. samoplačniške storitve, dodatno nego, zdravila, boljše pripomočke, materiale ipd.). Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne zagotavlja več kritja vseh stroškov zdravstvenih storitev in zdravil v celoti.

Obvezno zavarovanje tako pokrije le določen odstotni delež cene zdravstvene storitve, razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev pa moramo plačati sami. Ti stroški za doplačila so lahko zelo visoki, vendar se jim lahko izognemo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim si zagotovimo, da bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica.

na vrh


Ali so pri zaposlovanju dijakov kakšni posebni predpisi?

Ne gre za predpise, ki so vezani na dijaški status, temveč za zakone in predpise s področja zaposlovanja. Zakonodaja za določene vrste dela zahteva določeno izobrazbo (trgovec, prodajalec), za določena dela pa se zahteva polnoletnost (npr. delo na višini).

na vrh


Ali je slovenska ureditev študentskega dela preko študentskih servisov v skladu z evropskimi normami, ali potrebuje še kakšno prilagoditev?

Slovenska ureditev študentskega dela preko agencij za zaposlovanje (t.i. študentskih servisov) v bistvenih elementih že upošteva evropsko zakonodajo, predvsem kar zadeva prepoved dela otrok, mlajših od 15 let, varstvo osebnih podatkov, zavarovanje dijakov in študentov za poškodbo in nesrečo pri delu, nadzor pristojnih organov nad zakonitostjo poslovanja študentskih servisov, itd. Različnost slovenske zakonodaje na tem področju pa se kaže v sami organizaciji posredovanja dela dijakom in študentov in plačilu storitve, ki jo agencija zaračuna delodajalcu v višini 12% od vrednosti opravljenega dela dijaka oz. študenta, vendar pa takšna ureditev ni v nasprotju z evropsko zakonodajo in ne zahteva posebne prilagoditve.

na vrh


Ali za delo dijaka/študenta obstaja omejitev števila delovnih ur?

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur na dan.

Zakonska podlaga (142. -146. člen ZDR-1)

Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur / teden.

Nadurno delo lahko traja največ 8 ur / teden, največ 20 ur / mesec in največ 170 ur / leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur.

Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona:

  • delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),

  • delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

na vrh


Kakšni predpisi veljajo za nočno delo dijakov in študentov?

Zakon o delovnih razmerjih v 190. - 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.

Za dijake in študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

na vrh


Ali je dijak/študent upravičen do povračila stroškov prevoza in malice?

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za dijake in študente, ki opravljajo občasna in začasna dela preko študentskih servisov, zakonsko ni določena.

Podjetjem/organizacijam predlagamo, da se o tem s kandidatom dogovorijo že pred začetkom dela. Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.

na vrh


Kako je s stroški dnevnic, prenočišč in drugih dodatnih stroškov pri študentsko-dijaškem delu?

Za študente in dijake, ki delajo preko napotnic študentskih servisov, zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic.

Določitev višine plačila za opravljeno delo in stroške je v celoti prepuščena dogovoru med študentom oz. dijakom in podjetjem oz. organizacijo.

V primerih, da so stroški študenta v zvezi z delom visoki, se največkrat stroški preračunajo v urno postavko in pomnožijo s številom opravljenih ur. Študent tako prejme celotno plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev...
V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada. Torej lahko študent ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

Z novim dohodninskim zakonom, obstaja možnost, da študent skozi leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oz. plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more povrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi. ¸

na vrh


Ali mora podjetje za študenta, ki opravlja delo s svojim avtomobilom, napisati potni nalog, čeprav ne gre za redno zaposlenega delavca?

Podjetje je dolžno v primeru uporabe študentovega avtomobila na službeni poti, študentu izdati potni nalog.

na vrh


Ali je delodajalec, pri katerem študent opravlja začasno delo preko napotnice, študentu dolžan plačati tudi odmor?

Zakonska podlaga (154. - 156. člen ZDR-1)

Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.

na vrh


Katere evidence je potrebno voditi v primeru zaposlovanja dijakov in študentov?

Podjetjem svetujemo, da vodijo evidence, ki jih določajo predpisi na področju zaposlovanja in sicer evidenco o izrabi delovnega časa, opravljenih urah in osebne podatke dijakov in študentov (Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), Zakon o varnosti in zdravju pri delu).

na vrh


Ali lahko oddamo oglas za delo kot fizična oseba?

Opozarjamo, da delo za fizično osebo lahko druga fizična oseba opravlja le na ustrezni  pravni podlagi (osebno dopolnilno delo, podjemna pogodba, avtorska pogodba,...).


Ali lahko študenta napotimo na delo v tujino?

Napotnica je lahko le podlaga za izplačilo zaslužka za delo, opravljeno v tujini. Pred pričetkom dela oz. napotitvijo študenta v tujino se je potrebno seznaniti predvsem z nacionalno zakonodajo države, v katero je študent napoten in v kateri bo opravljal delo. V določenih državah je npr. potrebno pridobiti dovoljenje za delo in ostalo dokumentacijo, ki jo poleg študentske napotnice potrebujejo tujci za opravljanje dela. 


Spori in reševanje sporov

V primeru, da pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

Če želi študent zastaviti vprašanje na temo sporov, izpolni obrazec v osebnem servisu pod rubriko e-Nasvet, podrubriko Svetovalnica.

na vrh

Zaposlitveni klubi

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?

Odpri/zapri