Pogosta vprašanja

Naročanje študentov

Napotnice in pogodba

Vrste napotnic

e-poslovanje: web Študent

Prednosti e-Študentskega Servisa

Kako je sestavljen račun in kako je razdeljena koncesijska dajatev?

Varnost in zdravje pri delu

O zavarovanjih (pavšalni prispevek, nezgodno zavarovanje)

Zdravniški pregledi za delo študentov

Predpisi za delo dijakov in študentov

Spori

Kako poteka naročanje študentov?

Potrebo po delu študentov nam lahko sporočite:

na vrh

Kdaj je treba poskrbeti za naročilo napotnice?

Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato jo je treba vedno naročiti pred pričetkom dela. To je pomembno, ker je v nasprotnem primeru študentovo delo delo 'na črno' in v primeru nezgode ne bo mogel uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

Napotnico lahko za svojega študenta naroči tudi delodajalec in sicer: osebno v poslovalnici, z naročilom preko telefona ali pa 24ur/dan v spletni poslovalnici za poslovne partnerje webŠtudent.

Za naročilo napotnice potrebujemo naslednje podatke: priimek in ime, člansko številko ali rojstni datum člana, naziv delodajalca, pri katerem bo član opravljal delo, vrsto dela ter datum pričetka in zaključka dela.

na vrh

Kako se pravilno izpolni napotnico?

Vsaka napotnica za delo je sestavljena iz 4-ih izvodov:

  • Prvi izvod: napotnica za podjetje/naročnika
  • Drugi izvod: napotnica za dijaka ali študenta ob nastopu dela
  • Tretji izvod: potrdilo za študentski servis
  • Četrti izvod: potrdilo za podjetje/naročnika

Pri izpolnjevanju napotnice mora delodajalec izpolniti vse rubrike na napotnici.

Dva izpolnjena in potrjena izvoda navadne napotnice delodajalec vrne študentskemu servisu. Po prejetju potrjene napotnice še isti dan izstavimo račun za opravljeno storitev.

Pri stalni napotnici se zaslužke študentov in dijakov obračuna na obračunskih listih.

na vrh

Na kakšne načine lahko podjetje posreduje napotnico ali obračunski list servisu?

Napotnico ali obračunski list lahko servisu posredujete:

na vrh

Ali je potrebno za delo dijakov in študentov poleg napotnice skleniti še pogodbo?

Posebne pogodbe o delovnem razmerju študenti in dijaki, ki delajo preko študentske napotnice, ne sklepajo. Napotnica nadomešča pogodbo, zato med podjetji in študenti ni treba sklepati dodatnih pogodb.

na vrh

 

Kaj je stalna napotnica in katere vrste napotnic obstajajo?

Stalna napotnica velja do konca statusa dijaka/študenta (lahko je izdana tudi za krajše obdobje).  Priporočamo jo podjetjem, ki sodelujejo z različnimi študenti oz. dijaki. Zaslužki se sproti obračunavajo z obračunskim listom, lahko tudi večkrat mesečno. Prihranki so tudi pri delu in času, saj s kombinacijo programske podpore webŠtudent in uporabo stalnih napotnic podjetje pridobi popoln pregled nad študentskim delom brez ročnega vodenja evidenc. Več o prednosti stalne napotnice.

Navadna napotnica: je namenjena enkratnemu obračunu dela za krajše obdobje.

na vrh

Prednosti stalne napotnice

  • Stalna napotnica velja do konca statusa dijaka/študenta (lahko je izdana tudi za krajše obdobje). Zadošča ena za celo šolsko leto.
  • Prihranek na času, ki bi ga sicer porabili za izpolnjevanje navadnih napotnic, saj za obračun zaslužkov dijakov/študentov, ki so v nekem obdobju pri vas opravljali različna dela, izpolnete le obračunski list.
  • Možnost elektronskega obračuna stalnih napotnic s programom web Študent.
  • En sam obračunski list za več dijakov/študentov omogoča boljšo pregled nad mesečnim delom.
  • Hitrejše obračunavanje zaslužkov, saj se lahko obračunajo večkrat mesečno za enega ali več dijakov/študentov hkrati ali enkrat mesečno za vse dijake/študente hkrati.
na vrh

Kaj omogoča spletna poslovalnica webŠtudent?

webŠtudent vam omogoča, da z vstopnim geslom preko spleta direktno vstopate v tisti del podatkovne baze študentskega servisa, ki se nanaša na vaše podjetje in aktivno posegate v dogodke (naročate študente, napotnice, obračunavate ure...).

webŠtudent je dejansko direkten vstop v bazo dogodkov med vami, vašimi študenti in vašim študentskim servisom: na zaslonu računalnika boste videli vse izdane napotnice, izdane račune in že obračunane zaslužke.

na vrh

Katera dela lahko opravimo s programom webŠtudent?

brezplačni program webŠtudent vam omogoča:

  • obračun zaslužkov dijakov in študentov (brez dolgotrajnega prepisovanja podatkov!); potrjevanje je v skladu z vašimi željami lahko klasično ali elektronsko,
  • naročanje študentov za delo,
  • naročanje novih napotnic,
  • pregledovanje računov,
  • pregled in izpis podatkov po stroškovnih mestih ali oddelkih,
  • arhiviranje vseh podatkov o poslovanju s študentskim servisom,
  • hitro iskanje podatkov po različnih kriterijih (študenti, plačila, vrste dela, skupine),
  • hiter dostop do ažurnih informacij o spremembah zakonodaje in urnih postavk,
  • za nakazila nad 400 € program sam predlaga razdelitev zneskov.
na vrh

Kako naročimo geslo za vstop v brezplačni program webŠtudent?

Geslo in uporabniško ime za uporabo brezplačnega programa webŠtudent vam bomo poslali na osnovi izpolnjenega zahtevka za pridobitev gesla.

na vrh

Katere so glavne prednosti e-Študentskega Servisa?

Glavne prednosti e-Študentskega Servisa:

  • strokovnost in kvaliteta, ki je odraz dolgoletnega dela na tem področju,
  • izbor med različnimi načini zaposlovanja v skladu s potrebami delodajalca (občasno, začasno, redno delo...),
  • brezplačna uporaba kakovostnega, uporabniku prijaznega računalniškega programa web Študent, ki je dostopen preko spleta,
  • izbor kandidatov za delo iz največje baze članov (več kot 150.000 dijakov in študentov),
  • hitrost in prilagodljivost,
  • 46 let tradicije Modrega študentskega servisa Ljubljana in zadnjih 12 let najhitreje rastočega e-Študentskega Servisa sta kombinacija izkušenj in prodornosti,
  • odlična regijska pokritost s poslovalnicami (23 poslovalnic),
  • ciljno iskanje kandidata za delo s pomočjo sodobnih programskih orodij (webŠtudent, osebni servis),
  • razvoj dodatnih storitev (kadrovski najem, redne zaposlitve, graditev karierne poti...).

Prednosti, ki jih e-Študentski Servis nudi članom.

na vrh

Kakšne so prednosti začasnega zaposlovanja za podjetja?

Prednosti začasnega zaposlovanja za podjetja:

Prilagodljiv način zaposlovanja:

  • začasno zaposlovanje dijakov in študentov ne zahteva pogodbe o delu, odpravnine in odpovednega roka, zato lahko podjetje/organizacija sodelovanje kadarkoli prekine
  • tovrstno delo predstavlja prednost tudi pri plačilu, saj kandidata podjetje/organizacija plača po urni postavki, projektih ali učinku pri prodaji, prispevkov se na to delo ne plačuje

Nizki stroški tovrstnega dela:

  • poleg plačila dijaka/študenta plača podjetje/organizacija še 12 % koncesijskih dajatev in prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (ZZZS)
  • račun študentskega servisa je za podjetje/organizacijo strošek. Ker smo davčni zavezanci, se zato DDV na koncesijsko dajatev lahko poračuna z izstopnim davkom
  • z dijakom/s študentom ni stroškov regresa, prispevkov za pokojnino, zdravstvo itd.
  • ker gre za začasno obliko zaposlovanja, dopust ni predviden
  • dijak/študent ne pričakuje bonitet kot na primer službeno vozilo, mobilni telefon in druge stimulacije, ki so v navadi pri redno zaposlenih delavcih
na vrh

Račun za delo študenta ali dijaka

Znesek na računu za opravljeno študentsko delo izračunamo tako, da znesku na napotnici dodamo 12 % (koncesijska dajatev) in 2 % (dodatna koncesijska dajatev) ter davek na dodano vrednost na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev: 12 % KD (koncesijska dajatev) + 2 % DKD (dodatna koncesijska dajatev) = 14 % + 20 % DDV (na KD + DKD) = 16.8 %

Na računih za podjetja, za katera postopek plačila in prijave pavšalnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (PPOZZ) izvede študentski servis, prištejemo še PPOZZ (4,34 €).

BLIŽNJICA ZA HITRO POT DO ZNESKA NA RAČUNU:

znesek na napotnici pomnožimo s faktorjem 1,168, prištejemo PPOZZ (4,34 €) in dobimo znesek za plačilo.

Primer:

Študentov honorar je 200 €

Račun, ki ga bo prejel delodajalec: 200 € x 1,168 + 4,34 € = 237,94 €.

na vrh

Razporejanje sredstev iz koncesijskih dajatev

Razdelitev koncesijskih dajatev:

Podjetja morajo na študentov ali dijakov zaslužek plačati koncesijsko dajatev v višini 12 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 % ter davek na dodano vrednost (DDV) na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev. Koncesijska dajatev (12 %) se deli po naslednjem ključu: 4,5 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 4,5 % študentski servis, 3% pa Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Dodatna koncesijska dajatev (2 %) se nakazuje v državni proračun.

Delodajalčev strošek: 100 % + 16,8 % = 116,8 %

Študentski servis podjetju/naročniku poleg 100% zaslužka študenta ali dijaka, zaračuna še dodatnih 16,8%.

100 % svojega zaslužka dobi dijak oz. študent!

Študent oz. dijak prejme celotni zasluženi znesek, študentski servisi ne smejo ničesar zaračunati študentu ali dijaku. Vse stroške plača delodajalec.

Primer: študent opravi 50 ur po 4 €, delodajalec plača 200 € x 1,168 = 233,6 €; študent dobi nakazanih 200 €.

Kdo dobi 16,8 % dajatev, ki jih poleg 100 % študentovega zaslužka plača delodajalec servisu?

4,5 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 4,5 % dobi študentski servis, 2,8 % dobi država (DDV), 3 % pa Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, 2 % dodatne koncesijske dajatve sta namenjena za izgradnjo domov in izboljšanje pogojev študija.

4,5 % dobi Študentska organizacija Slovenije

Študentska organizacijs Slovenije dobi 4,5 % koncesijskih dajatev. ŠOS s temi sredstvi financira Študentske organizacije Univerze (ŠOU v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem), študentske klube (člane Zveze ŠKIS) in lastno delovanje.

2 % dodatne koncesijske dajatve sta namenjena za izgradnjo domov in izboljšanje pogojev študija

2 % dodatne koncesijske dajatve gre v poseben sklad za izgradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah.

4,5 % ostane študentskemu servisu

4,5 % zaračunanih sredstev oz. približno četrtina od 16,8 % ostane študentskim servisom za pokrivanje stroškov opravljanja dejavnosti posredovanja dela, financiranje dejavnosti, zavarovanja, dodatne storitve in ostale stroške, povezane s posredovanjem del dijakom in študentom.

2,8 % dobi proračun v obliki davka na dodano vrednost

Z 20 % DDV-jem je obdavčenih 14 % koncesijskih dajatev, ki jo plača delodajalec (14 x 1,2 = 16,8 %). Neto zaslužek študenta ni obdavčen z DDV. Delodajalci lahko odbijejo vstopni DDV skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost.

3 % gre Javnemu skladu RS za razvoj kadrov in štipendije.

na vrh

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu

Podjetja in organizacije, ki si pri opravljanju svoje dejavnosti pomagajo s študenti in dijaki, morajo poskrbeti za njihovo varnost in zdravje pri delu. V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto, je treba študentu oziroma dijaku zagotoviti vsa zaščitna sredstva (npr. delovno obleko, rokavice, glušnike) za varno opravljanje del.

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu je sestavljeno iz dveh delov:

  • Teoretični del se lahko opravlja tudi izven delovnega mesta, vendar ga mora izvajati za to pooblaščena oseba (varnostni inženir v podjetju oziroma strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec). Teoretični del se v okviru podanih terminov oziroma na podlagi dogovora z delodajalcem izvaja tudi preko našega študentskega servisa. Za naše člane je teoretičen del tečaja po simbolični ceni. Info o datumu tečajev in prijava.
  • Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen posebnostim delovnega mesta, zato se izvaja izključno na delovnem mestu. Potek praktičnega dela pripravi varnostni inženir/strokovni delavec v podjetju ali pogodbeni izvajalec.
na vrh

HACCP sistem in higienski minimum

Tečajev higienskega minimuma se ne izvaja več, ker zakonodaja ne zahteva več takšnega dokazovanja znanja. Izobraževanje na tem področju se je preoblikovalo in prilagodilo HACCP sistemu.

21.2.2004 je prenehal veljati Pravilnik o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za zaposlene v proizvodnji in prometu z živili (Ur. List SRS št. 17/85 in 8/89), v veljavo pa je stopil Pravilnik o spremembah indopolnitvah pravilnika o higieni živil (Ur. List RS št. 11/04).

Z novim pravilnikom osnovni in obnovitveni tečaji higienskega minimuma niso več predvideni v obliki, kot so se izvajali do tedaj, odgovornost za izobraževanje o higieni živil se prenese na nosilca živilske dejavnosti. Le ta mora imeti plan izobraževanja svojih zaposlenih. Odločitev, ali izobraževanje izvaja nosilec živilske dejavnosti oz. imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor, ali se izobraževanje prepusti zunanji strokovni organizaciji, je na strani delodajalca.

na vrh

Zakonsko obvezna zavarovanja pri delu preko napotnice

Katere vrste zavarovanj so zakonsko določene za delo dijakov in študentov?

Na podlagi trenutno veljavnih zakonskih določil je določeno, da se plačujeta dve obvezni zavarovanji:

Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti/dijaki opravljajo delo. Trenutni znesek znaša 4,34 € mesečno, prispevek pa določa skupščina ZZZS.

Delodajalec se lahko odloči, ali bo postopek izvedbe zavarovanja izvajal sam, ali pa bo za ta postopek pooblastil študentski servis. Pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje zaračunavamo (hkrati s plačilom za delo študentov) delodajalcem in ga nato prenakažemo na račun ZZZS-ja, hkrati pa na obe ustanovi (ZZZS in DURS) pošljemo tudi oba potrebna obrazca: M1 2/b in REK 2.

Primeri:

  • termin dela: 01. 03.-31. 03. - pavšalni prispevek ZZZS se obračuna 1x (za obdobje dela: marec)
  • termin dela: 01. 03.-10. 04. - pavšalni prispevek ZZZS se obračuna 2x (za obdobje dela: marec in april)
  • termin dela: 01. 03.-1. 05. - pavšalni prispevek ZZZS se obračuna 3x (za obdobje dela: marec, april in maj)

Povzetek:

  • Prispevek morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti opravljajo delo.
  • Trenutni znesek znaša 4,34 € na mesec (ne glede na število realiziranih napotnico za posameznega člana), prispevek pa določa skupščina ZZZS.

Kdo mora plačevati pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov?

Delodajalci so dolžni plačevati prispevek zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (ZZZS), ki izhaja iz 6. točke 17. člena in 2. alinee 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prispevek morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti ali dijaki opravljajo delo. Prispevek se plačuje mesečno od vsake realizirane napotnice.

Od kdaj je potrebno plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov?

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki narekuje plačevanje prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen, je stopil v veljavo leta 1992. V praksi se plačevanje omenjenega prispevka bolj dosledno izvaja od septembra leta 2002.

Ali je v primeru stalne napotnice potrebno plačati pavšalni zdravstveni prispevek ob vsakem obračunskem listu?

Da. Če ima dijak ali študent izdane stalne napotnice, se pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje plača mesečno ob vsakem obračunskem listu iz katerega je razvidno, da je bila napotnica realizirana.

Ali lahko delodajalec pooblasti študentski servis za izvajanje in plačevanje pavšalnega prispevka?

Po mnenju glavnega urada DURS lahko prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, plačujejo tudi študentske ali mladinske organizacije, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji v skladu s predpisi področja zaposlovanja, če prevzamejo plačilo tega prispevka. Prenos obveznosti za plačevanje pavšalnega zdravstvenega prispevka s strani delodajalca na študentske servise tako ni sporen.

Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, so študentski servisi dolžni plačevati prispevek za posebne primere zavarovanja (za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Prispevek trenutno znaša 8,12 €/leto. Naš študentski servis plačuje prispevek za člana na prvo realizirano napotnico v tekočem koledarskem letu.

Zavarovanje študentov po prekoračitvi posebne osebne olajšave

Po prekoračitvi zaslužka v višini posebne osebne olajšave dijaka
ali študenta ni treba pokojninsko in invalidsko zavarovati. To zahtevo je predvidel
Zakon o zaposlovanju za primer brezposelnosti, in sicer v 6.b členu, vendar
je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve to odločbo odpravilo.



O dodatnem nezgodnem zavarovanju

Ali so člani e-Študentskega Servisa dodatno nezgodno zavarovani?

Naši člani so z dvigom napotnice tudi dodatno nezgodno zavarovani. Vse svoje člane zavarujemo za primer smrti in invalidnosti, saj iz prvih dveh (po zakonu obveznih) zavarovanj študent ne dobi nikakršne denarne odškodnine. Premijo za zavarovanje plača študentski servis, do odškodnine v primeru nezgode pa je upravičen član. Zato je pomembno, da ima dijak ali študent veljavno napotnico našega študentskega servisa pred pričetkom dela.

Ali je član z napotnico študentskega servisa upravičen do odškodnine?

Do odškodnine je član upravičen, če se je nesreča zgodila med delovnim časom oz. na delovnem mestu. Študent mora o nesreči obvestiti študentski servis v roku 8 dni od nastanka poškodbe. Študentski servis posreduje podatke zavarovalnici in člana seznani z zahtevano dokumentacijo.

Ob prijavi nezgode je potrebno predložiti:

  • potrjemo napotnico študentskega servisa oz. obračunski list,
  • zdravstveno dokumentacijo,
  • obrazec za prijavo poškodbe pri delu (obrazec ER 8) ali policijski zapisnik (v primeru prometne nesreče).
na vrh

Zdravstvena zavarovanja

Kaj je obvezno in kaj dodatno zdravstveno zavarovanje?

Dijaki in študenti so zdravstveno zavarovani kot družinski člani dokler se šolajo in jim ni treba plačevati posebnih premij za obvezno in zdravstveno zavarovanje.
V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so otroci v celoti zdravstveno zavarovani kot družinski člani do dne, ko jim poteče status dijaka ali študenta, ko se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje ali sklenejo zaposlitev. Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študentje, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kako se dijak ali študent zdravstveno zavaruje, ko nima več statusa študenta/dijaka ali ko dopolni 26.let?

Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo imeti urejenega vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami. S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Naj poenostavimo: če imaš urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja in če greš k zdravniku, ti večino storitev ni potrebno dodatno plačati.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

Študenti si tako morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Študent ima dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:

- lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali

- si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14,17 €)

 

Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov zdravljena v celoti, lahko skleneš dodatno zavarovanje pri eni izmed zavarovalnic.

Več informacij na:

Ali obstajajo še kakšne druge oblike zdravstvenega zavarovanja?

Obstajajo tudi 'nadstandarna' zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo višji standard storitev (npr. samoplačniške storitve, dodatno nego, zdravila, boljše pripomočke, materiale ipd.). Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne zagotavlja več kritja vseh stroškov zdravstvenih storitev in zdravil v celoti.

Obvezno zavarovanje tako pokrije le določen odstotni delež cene zdravstvene storitve, razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev pa moramo plačati sami. Ti stroški za doplačila so lahko zelo visoki, vendar se jim lahko izognemo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim si zagotovimo, da bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica.

na vrh

Kako je z zdravniškimi pregledi za delo preko napotnice?

Študenti in dijaki, ki na osnovi napotnice študentskega servisa opravljajo delo za delodajalca, imajo po določbi 3. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu status delavca v smislu predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. 15. člen navedenega zakona določa obveznost delodajalca zagotavljati zdravstvene preglede delavcev, v obsegu in na način, ki je določen s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu.

Kadar ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti študenta ali dijaka specifičnim tveganjem pri delu, mora delodajalec, ki nudi delo študentu ali dijaku, zagotoviti zdravniški pregled. Obseg pregleda je lahko identičen pregledu, ki se študentom in dijakom zagotavlja v okviru programa preventivnega zdravstvenega varstva, ki ga organizira izobraževalna ustanova, v kateri se dijak ali študent izobražuje. V tem primeru zato zadošča zdravniško potrdilo, ki je bilo izdano v okviru programa preventivnega zdravstvenega varstva ob pogoju, da je bil zdravniški pregled opravljen v zadnjih 60 mesecih.

Za veliko večino del, kjer člani niso izpostavljeni posebnim nevarnostim, zadošča preventivni sistematski pregled v okviru študija. Za dela, kjer so predvideni posebni zdravstveni pregledi (razvidno iz ocene tveganja), pa mora delodajalec v skladu z zakonom sam poskrbeti za tak pregled.

Še več o tej temi lahkko preberete v e-časopisu Modrokljun.

na vrh

Zdravniški pregledi za redne študente?

Vsi študenti, ki študirajo v okviru univerz, imajo v sklopu študija organiziran skupinski sistematski pregled pri šolskem dispanzerju. Kot potrdilo o opravljenem pregledu zadošča fotokopija žiga v indeksu, ki ga študenti prejmejo od zdravnika, ki jih je pregledal.

Pristojni zdravstveni domovi imajo razporede, kdaj posamezni letniki različnih fakultet opravljajo pregled. V primeru, da so nekateri letniki za opravljanje omenjenega pregleda na seznamu šele spomladi, posameznik iz te skupine pa potrebuje potrdilo za opravljanje del preko študentskega servisa, se lahko sami prijavijo za pregled že pred skupnim rokom letnika.

Pregled je brezplačen, potrdilo pa velja 5 let.

Problem je edino pri fakultetah, kjer je klasični indeks zamenjal elektronski indeks (npr. FDV). V tem primeru lahko študenti zahtevajo od zdravnika, ki je tak pregled opravil, pisno potrdilo o opravljenem pregledu. Dobijo ga brezplačno!

na vrh

Zdravniški pregledi za dijake?

Tako kot študenti, imajo tudi dijaki v sklopu šolanja urejene sistematske zdravniške preglede. Za dijake velja potrdilo osebnega zdravnika, ki se imenuje 'malo zdravniško potrdilo' in se izda pod pogojem, da je v zdravstveni kartoteki dijaka evidentiran opravljen sistematski pregled, ki ga dijaki opravljajo v 1. in 3. letniku srednje šole.

na vrh

Ali so pri zaposlovanju dijakov kakšni posebni predpisi?

Ne gre za predpise, ki so vezani na dijaški status, temveč za zakone in predpise s področja zaposlovanja. Zakonodaja za določene vrste dela zahteva določeno izobrazbo (trgovec, prodajalec), za določena dela pa se zahteva polnoletnost (npr. delo na višini).

na vrh

Ali je slovenska ureditev študentskega dela preko študentskih servisov v skladu z evropskimi normami, ali potrebuje še kakšno prilagoditev?

Slovenska ureditev študentskega dela preko agencij za zaposlovanje (t.i. študentskih servisov) v bistvenih elementih že upošteva evropsko zakonodajo, predvsem kar zadeva prepoved dela otrok, mlajših od 15 let, varstvo osebnih podatkov, zavarovanje dijakov in študentov za poškodbo in nesrečo pri delu, nadzor pristojnih organov nad zakonitostjo poslovanja študentskih servisov, itd. Različnost slovenske zakonodaje na tem področju pa se kaže v sami organizaciji posredovanja dela dijakom in študentov in plačilu storitve, ki jo agencija zaračuna delodajalcu v višini 12% od vrednosti opravljenega dela dijaka oz. študenta, vendar pa takšna ureditev ni v nasprotju z evropsko zakonodajo in ne zahteva posebne prilagoditve.

na vrh

Ali za delo dijaka/študenta obstaja omejitev števila delovnih ur?

Določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, veljajo tudi za dijake in študente. Tedenska delovna obveznost je lahko 40 ur, na mesečnem nivoju pa se število delovnih dni pomnoži z 8-urnim delovnikom. Tako dobimo mesečno število delovnih ur, ki jih dijak/študent lahko opravi. V primeru povečanega obsega dela lahko dijak/študent občasno opravlja tudi 10-urni delovnik, vendar je to izjema.

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur na dan.

na vrh

Kakšni predpisi veljajo za nočno delo dijakov in študentov?

Zakon o delovnih razmerjih v 197. členu določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, razen v izjemnih primerih.

Za dijake in študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

na vrh

Ali je dijak/študent upravičen do povračila stroškov prevoza in malice?

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za dijake in študente, ki opravljajo občasna in začasna dela preko študentskih servisov, zakonsko ni določena.

Podjetjem/organizacijam predlagamo, da se o tem s kandidatom dogovorijo že pred začetkom dela. Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.

na vrh

Kako je s stroški dnevnic, prenočišč in drugih dodatnih stroškov pri študentsko-dijaškem delu?

Za študente in dijake, ki delajo preko napotnic študentskih servisov, zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic.

Določitev višine plačila za opravljeno delo in stroške je v celoti prepuščena dogovoru med študentom oz. dijakom in podjetjem oz. organizacijo.

V primerih, da so stroški študenta v zvezi z delom visoki, se največkrat stroški preračunajo v urno postavko in pomnožijo s številom opravljenih ur. Študent tako prejme celotno plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev...
V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada. Torej lahko študent ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

Z novim dohodninskim zakonom, obstaja možnost, da študent skozi leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oz. plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more povrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi. ¸

na vrh

Ali mora podjetje za študenta, ki opravlja delo s svojim avtomobilom, napisati potni nalog, čepav ne gre za redno zaposlenega delavca?

Podjetje je dolžno v primeru uporabe študentovega avtomobila na službeni poti, študentu izdati potni nalog.

na vrh

Ali je delodajalec, pri katerem študent opravlja začasno delo preko napotnice, študentu dolžan plačati tudi odmor?

Za občasno in začasno delo dijakov in študentov velja določba 7. odstavka 214. člena ZDR-ja, v skladu s katero se tudi v tem primeru zagotavlja delovnopravno varstvo upoštevajoč zakonske določbe o odmorih in počitkih. Odmor se všteva v delovni čas (za razliko od počitka). Iz tega torej izhaja, da se v primeru 8-urnega delovnika polurni odmor šteje v delovni čas.

na vrh

Spori in reševanje sporov

Svojim članom nudimo brezplačno pravno pomoč o temah, ki zadevajo dijake in študente.

Obrazec za pravno pomoč najdejo v osebnem servisu v rubriki potrebujem nasvet (izberejo pravno svetovanje).

na vrh