Modrokljun 78
Številka 78, 6. maj 2010
Kazalo:
- Nove omejitve Zakona o malem delu!
- Birokratizacija in zamudnost postopkov najema malega delavca za podjetje.
- Mnenja ekonomskih in pravnih strokovnjakov o predlogu Zakona o malem delu.
Pozor! Nove omejitve Zakona o malem delu!
Za podjetja, po dopolnjenem predlogu Zakona o malem delu, dodatne omejitve števila malih delavcev.
Zadnji predlog Zakona o malem delu s 15. 4. 2010, poleg že znanih omejitev tako na strani podjetij, malih delavcev kot organizacij za posredovanje dela v 4. členu prinaša podjetjem strožje absolutne prepovedi malih delavcev.
Tako bodo lahko podjetja z do 10 zaposlenimi najela male delavce za 360 ur mesečno ali, preračunano v polni delovni čas, največ 2 mala delavca. Najhuje pa bodo nove omejitve čutili v večjih podjetjih, saj bodo podjetja z več kot 50 redno zaposlenimi delavci lahko najela največ 8 malih delavcev mesečno (1.440 ur)
Pregled omejitev predloga Zakona o malem delu.
Birokratizacija in zamudnost postopkov najema malega delavca za podjetje.
Zakon predvideva tudi številne in dolgotrajne birokratske postopke pred pričetkom dela malega delavca (vnaprejšnje vpisovanje ur malega dela, preverjanje podatkov, preverjanje izpolnjevanja pogojev, morebitnih kršitev, neporavnanih obveznosti, napotitev na zdravniški pregled, ...).
Simulacijo postopkov "sedaj-potem" si lahko ogledate tukaj.
Mnenja ekonomskih in pravnih strokovnjakov o predlogu Zakona o malem delu.
dr. Bojan Bugarič, pravni strokovnjak, profesor z Inštituta za primerjalno pravo na Pravni fakulteti pravi, da "stališča Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), na katera se vlada sklicuje kot na razlog za reformo in uvedbo zakona o malem delu, ne zahtevajo ukinitve študentskega dela, še več, OECD daje le priporočila in opozarja na probleme študentskega dela v kontekstu reform delovnopravne zakonodaje, nikjer pa ne zahteva odprave študentskega dela. Tudi pravo Evropske unije nima pravil, ki bi lahko prepovedovala takšno študentsko delo. Predlog zakona o malem delu je slab tudi zato, ker ne vsebuje presoje učinkov predpisov in ne predvideva posledic. Socialni položaj študentov ne sme biti izpostavljen takšnemu eksperimentiranju vlade v času ekonomske krize, to obdobje ni primerno za tako vladno pot v neznano."
Vir: Dnevnik, 24. 4. 2010
dr. Janez Šušteršič, ugledni ekonomist in izr. profesor na Fakulteti za management Koper: "Predlagani zakon boleha za tipično slovensko slabostjo: v strahu, da bi nam ušel kakšen prevarant, je poln zapletenih postopkov in poročanja, birokratskih omejitev (na primer števila malih delavcev glede na število zaposlenih v podjetju). /... /
Tako močne omejitve je težko utemeljiti z negativnimi učinki študentskega dela, saj že same sistemske rešitve zakona (odpiranje malega dela za širši krog ljudi in enotna evidenca) rešujejo problem nelojalne konkurence in zlorab. Glede na to ne vidim razlogov, da ne bi študenta, ki preseže omejitev, enostavno obdavčili tako kot vse druge, namesto da mu administrativno prepovemo delati."
Vir: Finance, 16. 4. 2010.
dr. Maks Tajnikar, ugledni ekonomist in redni profesor na Ekonomski fakulteti: "Osebno ne mislim, da je študentsko delo kakšna velika goljufija. Študentsko delo ni krivo, da ni zaposlitev za mlade. Krivo je, da nimamo dovolj delovnih mest."
Vir: Siol.net, 16. 2. 2010
Več informacij dobite pri svojih svetovalcih oz. v poslovalnicah e-Študentskega Servisa.
