Modrokljun 60

Številka 60, 24. april 2008

Aktualna pojasnila za delodajalce:



KDO JE ŠTUDENTOV DELODAJALEC: ŠS ALI PODJETJE?

Po mnenju Inšpektorata RS za delo je »v celoti za delo dijaka in študenta odgovoren tisti, pri katerem teče delovni proces oz. se pri njem izvaja delo«.

Enako določa tudi Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje: študentski servis je agencija za posredovanje del, podjetje, kamor je napoten dijak oz. študent, pa je v tem odnosu delodajalec.

Študentov oz. dijakov delodajalec (z vsemi pripadajočimi pravicami in dolžnostmi) je torej podjetje, v katerem študent oz. dijak dela in ne študentski servis, ki je delo posredoval.

 

KDO ZAGOTOVI POGOJE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU?

Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), (Ur.l. RS, št. 56/1999, 64/2001), morajo biti vsi delavci, ne glede na pravno podlago dela, poučeni o varnosti in zdravju pri delu.

V skladu z 14. členom ZVZD je delodajalec dolžan izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki in v njej opredeliti način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Predlog ŠS: če si kot delodajalec večkrat pomagate s študentskim delom, bi bilo smiselno, da to opredelite v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Za usposabljanje delavca za delo je odgovoren delodajalec (24. člen ZVZD), torej podjetje, v katerem študent oz. dijak dela. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, preizkus praktične in teoretične usposobljenosti za varno delo pa preverja delodajalec na delovnem mestu. Delodajalec mora dijaka oz. študenta pred pričetkom dela seznaniti z vsemi potrebnimi predpisi in ukrepi, ki se tičejo varnosti in zdravja pri delu na področju njegove dejavnosti (4. točka Splošnih pogojev poslovanja).

Za posamezne dejavnosti veljajo določeni predpisi in določila, ki so opredeljeni v  Zakonih in resolucijah ter s podzakonskimi akti (npr. Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Pravilnik o spremembi odredbe o osebni varovalni opremi, Pravilnik o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami, Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti  biološkim dejavnikom pri delu, Pravilnik o varovanju delavcev zaradi izpostavljenosti hrupu, Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, mladostnikov in mladih oseb, Uredba o spremembi uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Pravilnik o OVO...).

 

 Minimalni pogoji za varno in zdravo delo Kako jih zagotoviti
 1. Teoretična usposobljenost za varno delo 1. Z opravljenim preizkusom teoretične usposobljenosti za varno delo - opravljen tečaj in zaključni preizkus znanja (lahko organizira ŠS)
 2. Praktična usposobljenost za varno delo 2. Z opravljenim praktičnim preizkusom usposobljenosti za varno delo in izpolnjenim ter podpisanim Zapisnikom o usposabljanju pred pričetkom dela (delodajalec in študent v podjetju)
 3. Ustrezno zdravstveno stanje 3. Z zdravniškim pregledom

KDO ODGOVARJA ZA ŠKODO, KI JO POVZROČI ŠTUDENT?


Sporočilo delodajalca: »Študent, ki je delal pri nas, je na lastno pobudo izpolnil in se podpisal na obrazec za objavo podatkov podjetja v tujem poslovnem imeniku. Ponudba je bila na prvi pogled videti brezplačna, v resnici pa ni. Pa ne samo to, naročilo naj bi veljalo za dobo najmanj treh let. Že nekaj mesecev si prizadevamo po pravni poti dokazati, da je pogodba, ki jo je podpisala nepooblaščena oseba na podlagi zavajajoče ponudbe in brez vednosti odgovornih, nična.«

Več o zavajajočih ponudbah lahko preberete na spletni strani revije Obrtnik.

Pojasnilo ŠS:
Pri dokazovanju ničnosti navedene pogodbe je pravilno, da se osredotočate na dokazovanje dejstva, da pogodba ni bila sklenjena, ker je ni sklenila za to pooblaščena oseba, kakor tudi, da je šlo za zavajajočo ponudbo. Ker pa se od gospodarskega subjekta zahteva, da deluje kot dober gospodarstvenik, se je na »zavajanje« zaradi dejstva, da so bili splošni pogoji zapisani le v »drobnem tisku«, težko sklicevati.

Pomembno je tudi to, da ne plačate nikakršnega zneska, saj s plačilom (dela) dolga ali pripadkov pripoznate dolg kot tak (seveda navedeno velja le, če boste delovali po načelu »da ste prepričani v dokazljivost ničnosti navedenega posla«, navedeni rizik pa prevzemate izključno sami!). Znani so primeri uspešnih rešitev, pa tudi takšni, kjer naročnik ni uspel stornirati naročila ali dokazati njegove ničnosti.

Ponudniku tudi pošljite dopis z izjavo, da niste imeli namena skleniti kakršnekoli pogodbe; da je bila njihova ponudba razumljena kot brezplačna za vaše podjetje; da število »prevaranih« podjetij vendarle kaže, da ni samoumevno, da dober gospodarstvenik takšno ponudbo razume kot sklenitev odplačne pogodbe; da ponudbe ni podpisala za to pooblaščena oseba in da v vsakem primeru, čeprav sklenitve pogodbe s tem ne pripoznavate, pogodbeno razmerje v celoti in takoj odpovedujete.

KAJ PRAVI ZDR O ODGOVORNOSTI ŠTUDENTA
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) glede uporabe pravil o odgovornosti izenačuje delavce, dijake, študente in tiste, ki opravljajo voluntersko pripravništvo. O odškodninski odgovornosti delavca, dijaka ali študenta lahko govorimo, če so izpolnjeni štirje pogoji:
1. škoda mora nastati,
2. škoda mora biti protipravna (na primer kršenje določenih pravil obnašanja),
3. obstajati mora vzročna zveza med ravnanjem in nastalo škodo,
4. obstajati mora odgovornost.
ZDR glede zadnje točke izrecno določa, da mora biti za škodo podana krivda delavca, ki je izražena bodisi v naklepu ali v hudi malomarnosti (nepazljivosti). Običajna malomarnost torej ne zadostuje.

Seveda pa je potrebno poudariti, da tovrstno apliciranje ZDR na študente lahko prinese tudi »bumerang« udarec. Da torej študent terja tudi pravice iz delovnega razmerja po ZDR! Bolj primerno se tako zdi morebitno uveljavljanje regresijskega zahtevka preko splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, kot jih določa Obligacijski zakonik. V vsakem primeru je, zaradi dokazovanja morebitne malomarnosti študenta, v tem primeru dobro, da predhodno podjetje ravna, kot je opisano v nadaljevanju tega odgovora.

VLOGA PODJETJA – DELODAJALCA
Podjetje kot naročnik študentskega oz. dijaškega dela v primeru študentskega dela nastopa kot delodajalec z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi.

ODGOVORNOST ŠTUDENTSKEGA SERVISA ZA DELO ŠTUDENTA
Študentski servis je posrednik oz. agencija za posredovanje začasnih in občasnih del in kot tak odškodninsko oz. materialno ne odgovarja za delo svojih članov preko napotnice (6. člen Splošnih pogojev poslovanja). Študentski servis torej ni odgovoren za delo svojih članov, vendar pa jih na delo vedno napotimo v dobri veri, da ga bodo kakovostno in korektno tudi opravili.

Predlog ŠS: Že ob pričetku dela vsakemu dijaku oz. študentu posredujte informacije o tem, kakšna so pravila igre v vašem podjetju, kaj so njegove delovne obveznosti in kaj od njega pričakujete pa tudi, česa v nobenem primeru ne sme. Zelo dobro je, da izdelate akt Opis delovnih nalog, ki jih lahko izvajajo študenti oz. dijaki. Priporočamo, da še posebej opozorite študente oziroma dijake, naj ne podpisujejo ničesar, saj za to nimajo nobene pristojnosti. V primeru podeljevanja kakršnihkoli pooblastil študentom za podpisovanje dokumentov bodite previdni in jasno določite omejitve.

 

MRK

Direktor tovarne tehničnemu direktorju: "Jutri ob 9-ih zjutraj je napovedan sončni mrk, česar gotovo ne vidimo vsak dan. Zato poskrbite, da se bodo delavci v civilnih oblekah zbrali na tovarniškem dvorišču. Med opazovanjem tega dogodka bom jaz osebno dajal vsa potrebna pojasnila. Če pa bo deževalo, ne bomo kaj prida videli. V tem primeru se zberemo v jedilnici."

Tehnični direktor obratovodji: "Po nalogu direktorja bo jutri ob 9-ih zjutraj sončni mrk. Če bo deževalo, ga v civilnih oblekah ne bomo dobro videli na tovarniškem dvorišču. V tem primeru bomo sončni mrk izvedli v jedilnici. Torej nekaj, kar ne vidiš vsak dan."

Obratovodja delovodji: "Po nalogu direktorja bo jutri ob 9-ih zjutraj v obednici v civilnih oblekah izveden sončni mrk. Direktor bo odredil, če naj dežuje ali ne. Torej nekaj, kar ne vidimo vsak dan."

Delovodja preddelavcu: "Če bo jutri v obednici deževalo - torej nekaj, kar ne vidiš vsak dan - bo ob 9-ih naš direktor v civilni obleki mrknil."

Preddelavec kolegom: "Jutri ob 9-ih naj bi naš direktor mrknil. Škoda, da kaj takega ne vidimo vsak dan!"

Lepo vas pozdravljamo,

kolektiv Modrega ŠS Ljubljana in e-Študentskega Servisa