Aktualno - redna zaposlitev?
Redna zaposlitev ali delo prek študentske napotnice?
Večina nas verjame, da je delo prek študentskega servisa bolj ugodno tako za delodajalca kot za študenta. A komu delo prek študentskega servisa bolj koristi, študentu ali delodajalcu? So izkušnje, ki jih dobimo z delom prek študentskega servisa, tako cenjene kot tiste izkušnje, ki si jih pridobimo v rednem delovnem razmerju?
Delo prek »študenta« je koristno za obe strani
Študentje se z delom prek študentskega servisa prvič soočijo z organizacijo in delom v njej. Tako se nezavedno učijo vedenja in reakcij v različnih kariernih situacijah, delodajalci pa imajo priložnost, da spoznajo potencialni kader za svojo družbo. Tudi po mnenju Draga Cotarja, predsednika uprave Zavarovalnice Maribor, je delo študentov v času študija prek napotnice študentskega servisa koristno za obe strani, tako za študente kot tudi za delodajalce. Študentje poleg tega, da si s tem omogočijo sredstva, potrebna za študij, pridobivajo tudi prve in dragocene delovne izkušnje.
Študenti pridobivajo dragocene izkušnje
Predsednik uprave Zavarovalnice Maribor je prepričan, da izkušnje, pridobljene v času študentskega statusa, večinoma niso izkušnje s področja, ki ga študirajo. »Kljub temu so dragocene, saj študentje na njihovi podlagi gradijo svoje nadaljnje izobraževanje in napredovanje,« pravi Drago Cotar in dodaja, da si študenti tako pridobivajo tudi prva priporočila, predvsem na področju spoznavanja dejstev, ali so delodajalci zadovoljni z njihovim izvajanjem del, odnosom do dela ipd. »Vsekakor je študentsko delo pomembno tudi z vidika mreženja oziroma networkinga, v sklopu katerega si študentje naberejo dragocene stike.«
Delodajalci pridobijo ustrezno delovno silo brez dolgotrajnega uvajanja
Delodajalci s študentskim delom lažje in hitreje pridobijo izvajalce za nekatera dela, za katera ni potrebno posebno uvajanje. Taka dela so večinoma kratkotrajnega značaja. »Delo prek napotnice študentskega servisa ne konkurira delu v rednem delovnem razmerju oziroma obratno, saj pokrivata vsak svoj segment potreb delodajalca po posameznih delih, pa tudi ponudniki dela oziroma njihovi interesi so v obeh primerih različni,« je povedal Drago Cotar.
Pomembno je, ali so interesi študenta in delodajalca skladni
Vsi vemo, da pomeni redna zaposlitev večjo varnost tako za delodajalca kot za študenta. Enako velja za finančno plat. Študent in delodajalec poskušata optimirati svoje interese. Delodajalci bi za veliko opravljenega dela plačali čim manj, študentje pa bi v prazen študentski žep pospravili čim več. Redna zaposlitev delodajalca stane več kot zaposlitev prek »študenta«, vendar pa po mnenju Draga Cotarja ne moremo govoriti o tem, kaj se bolj splača (tako za delavce kot za delodajalce) v absolutnem merilu, ampak je izbira načina izvajanja dela odvisna od posamezne trenutne situacije, od potreb študentov in delodajalcev.
V družbi Si.mobil je zaposlovanje študentov prej izjema kot pravilo
»Zaposlovalna politika Si.mobila je jasna. Letno natančno določimo, koliko ljudi bomo zaposlili oziroma koliko delovnih mest imamo. To je tudi v dolgoročnem načrtovanju pomembna postavka, ki jo moramo usklajevati z našim lastnikom. Ko potrebujemo nove kadre, najprej naredimo interni razpis, in če ta ni uspešen, iščemo nove sodelavce zunaj podjetja. Študente najamemo zgolj za prehodno pomoč za delo, ki ni zelo zahtevno. Seveda pa imamo tudi veliko primerov, ko smo študente z veseljem zaposlili po končanem študiju. To se je recimo zgodilo v marketingu in odnosih z javnostmi, ko smo najprej prehodno iskali pomoč med študenti, pa se je sčasoma odprlo delovno mesto. Študent se je izkazal za odličnega delavca, zato smo ga redno zaposlili,« je povedala Tamara Valenčič, vodja službe za korporacijsko komuniciranje pri Si.mobil, d. d.
Dobro delo študentov je dobra referenca za redno zaposlitev
»Redna zaposlitev ali zaposlitev prek študentskega servisa je poleg vprašanja ekonomičnosti poslovanja predvsem vprašanje dejanskih potreb dela in hitrega odziva nanje. Poleg tega je pri tem ključna tudi zahtevnost dela. Manj zahtevna dela, predvsem taka za krajši delovni čas, lahko vsekakor opravljajo tudi študenti. Z vidika delojemalca oziroma študenta je zaposlitev prek študentskega servisa ugodnejša, saj se lažje v krajših časovnih obdobjih prilagaja potrebam dela in ga opravlja poleg študija. Ko pa gre za dela za daljše časovno obdobje, bi redna zaposlitev že pomenila opuščanje študija in redno delovno razmerje, kar pa ni cilj. Študentsko delo je dobra priložnost, da se študenti predvsem pri daljšem delu dokažejo. Dobra izkušnja in uspešno delo študentov sta dobri referenci za poznejše iskanje rednih zaposlitev, saj je delodajalec kandidata za zaposlitev že preizkusil. Z večanjem fleksibilnosti na trgu dela bo verjetno tudi manj najemanja študentov in več rednih zaposlitev,« je povedal dr. Boris Dular, direktor Kadrovskega sektorja Krke, d. d.
Razvoj mladih talentov
»Vsa gospodarska podjetja in tudi banke si želimo kadre, ki iz študijskih klopi pridejo že z nekimi praktičnimi znanji in sposobnostmi. Vse več je podjetij, med njimi tudi banke, ki se povezujejo s fakultetami in univerzami ter sodelujejo pri realnih projektih. Tako študentje pridobivajo dragocene praktične izkušnje, podjetje pa istočasno sveže zamisli za svoje projekte. Obenem lahko podjetja spremljajo in ocenjujejo najprimernejše kandidate za svoje vrste. Dodana vrednost posameznega študenta se lahko zelo dobro pokaže med študentskim delom oziroma pri projektnem delu, pri katerem je na eni strani potrebno sodelovanje v timu, po drugi pa tudi zdrava tekmovalnost med posameznimi člani te iste skupine. Uspešni so tisti kandidati, ki najdejo najboljše razmerje med tekmovalnostjo in sposobnostjo timskega dela. V sklopu UniCredit Group, največje finančne skupine v EMU, katere članica je UniCredit Bank, imamo med drugim program za razvoj mladih talentov. UniQuest, kot se program imenuje, združi izbrane talente iz vseh držav članic skupine. Delujejo na realnih poslovnih izzivih in predlagajo rešitve, do katerih pridejo združeni v manjše skupine. UniQuest poteka predvsem na virtualni ravni, kar pomeni, da skupina komunicira prek elektronske pošte, video- in telekonferenc ipd. Posebna značilnost projekta je tudi, da nihče od sodelujočih ne deluje na področju, na katerem sicer deluje v sklopu svojega rednega dela, in si tako širi obzorje svojega znanja in povečuje možnosti za delovanje tudi v drugih oddelkih ali članicah skupine,« je povedala Beti Zupan, vodja Kadrovske službe, UniCredit Bank.
Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor:
»Delo prek napotnice študentskega servisa ne konkurira delu v rednem delovnem razmerju oziroma obratno, saj pokrivata vsak svoj segment potreb delodajalca po posameznih delih, pa tudi ponudniki dela oziroma njihovi interesi so v obeh primerih različni.«
Tamara Valenčič, vodja službe za korporacijsko komuniciranje pri Si.mobil, d. d.:
»Študente najamemo zgolj za prehodno pomoč za delo, ki ni zelo zahtevno. Seveda pa imamo tudi veliko primerov, ko smo študente z veseljem zaposlili po končanem študiju. To se je recimo zgodilo v marketingu in odnosih z javnostmi, ko smo najprej prehodno iskali pomoč med študenti, pa se je sčasoma odprlo delovno mesto. Študent se je izkazal za odličnega delavca, zato smo ga redno zaposlili.«
dr. Boris Dular, direktor Kadrovskega sektorja Krke, d. d.:
»Študentsko delo je dobra priložnost, da se študenti predvsem pri daljšem delu dokažejo. Dobra izkušnja in uspešno delo študentov sta dobri referenci za poznejše iskanje rednih zaposlitev, saj je delodajalec kandidata za zaposlitev že preizkusil. Z večanjem fleksibilnosti na trgu dela bo verjetno tudi manj najemanja študentov in več rednih zaposlite.«
Beti Zupan, vodja Kadrovske službe, UniCredit Bank:
»UniQuest, program za razvoj mladih talentov, združi izbrane talente iz vseh držav članic skupine. Delujejo na realnih poslovnih izzivih in predlagajo rešitve, do katerih pridejo združeni v manjše skupine. UniQuest poteka predvsem na virtualni ravni, kar pomeni, da skupina komunicira prek elektronske pošte, video- in telekonferenc ipd. Posebna značilnost projekta je tudi, da nihče od sodelujočih ne deluje na področju, na katerem sicer deluje v sklopu svojega rednega dela, in si tako širi obzorje svojega znanja in povečuje možnosti za delovanje tudi v drugih oddelkih ali članicah skupine.«
(Natalija Kunstek)
