Aktualno - oddaljena služba

Ste se za dobro službo pripravljeni preseliti

 

Živimo v eri modernega kapitalizma, kjer si vsak od nas želi uspeti; narediti uspešno kariero, ki bo vodila v finančno neodvisnost in osebno zadovoljstvo. Smo se za to pripravljeni voziti v službo nekaj deset kilometrov? Smo pripravljeni zapustiti meje slovenske države ali želimo cilj doseči po »liniji najmanjšega odpora« v »službi čez cesto«?

 

Zaradi pospešenega razvoja industrializacije in vedno boljših prometnih povezav se je povečalo število medobčinskih delovnih migrantov, tako med sosednjimi občinami kakor tudi med bolj oddaljenimi. Leta 2000 je bilo 299 188 medobčinskih delovnih migrantov, leta 2005 pa se je njihovo število povečalo na 347 715. Razmerje med moškimi in ženskami ostaja precej nespremenjeno, vendar se delež moških delovnih migrantov vztrajno povečuje (s 55,7 odstotka v letu 2000 na 56,4 odstotka v letu 2005), delež žensk pa zmanjšuje (s 44,3 odstotka na 43,6 odstotka v enakem obdobju). Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije smo izbrskali tudi podatke o delovnih migracijah Slovencev leta 2005, ki kažejo, da je bilo tisto leto 347.715 medobčinskih delovnih migrantov – od teh je bilo 56 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. Delež zaposlenih in samozaposlenih oseb, katerih delovno mesto je v občini prebivališča, je iz leta v leto manjše. Leta 2000 je bilo zaposlenih 457 238 oseb, ki so prebivale in delale v isti občini, ali 59,4 odstotka vseh zaposlenih in samozaposlenih oseb. Leta 2005 se je njihov delež zmanjšal za 4,5 odstotne točke in takih oseb je bilo 429 161. Delež zaposlenih in samozaposlenih oseb, katerih delovno mesto je v občini prebivališča, je bil v preteklem letu najvišji, 87,8 odstotka, v občini Ljubljana. To pomeni, da je v tej občini od 110 292 zaposlenih in samozaposlenih prebivalcev delalo 96 824 oseb, medtem ko jih je 13 468 odhajalo na delo zunaj občine Ljubljana.

 

Premalo izrazito delovnih občin v Sloveniji

Leta 2005 je bilo med izrazito delovne občine (to so občine, ki imajo najmanj 16 odstotkov več delovnih mest, kot imajo zaposlenih in samozaposlenih prebivalcev) razvrščenih 14 občin, in sicer Celje, Kidričevo, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nazarje, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Šempeter – Vrtojba, Trzin, Velenje in Zreče. Med njimi lahko izpostavimo občino Trzin, ki velja za zaposlitveno privlačno občino, saj ima kar trikrat več delovnih mest, kot je zaposlenih in samozaposlenih oseb s prebivališčem v omenjeni občini. Med izrazito delovnimi občinami so torej vse mestne občine razen Kopra in Nove Gorice, ki se razvrščata med zmerno delovni občini, smo še zasledili na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=649). Podrobnejše informacije glede občin in upravnih enot so dosegljive na spletnem naslovu: http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_SKTE_karte.asp.

 

Na mobilnost vpliva gospodarska rast posamezne regije

Ponudba prostih delovnih mest, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, je odvisna od gospodarske razvitosti posamezne regije in s tem števila ter strukture poslovnih subjektov. Tukaj lahko iščemo razloge, zakaj je delovno mesto, ki si ga želimo, težko zasesti, če ne živimi v eni od regij z višjo gospodarsko rastjo in posledično z večjo ponudbo delovnih mest, ki nas zanimajo. Na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije smo izvedeli, da je bila največja ponudba delovnih mest v Območni službi Ljubljana, kjer so delodajalci v sedmih mesecih letos prijavili 47 372 prostih delovnih mest ali tretjino od vseh prostih delovnih mest, prijavljenih v enakem obdobju v vsej Sloveniji. Od vseh prostih delovnih mest v območni službi jih je bilo 35 653 ali tri četrtine v Uradu za delo Ljubljana oz. v upravni enoti Ljubljana. Po številu prostih delovnih mest sledi Območna služba Maribor z 19 726 delovnimi mesti in nato Območna služba Celje z 12 964 delovnimi mesti. Najmanj prostih delovnih mest so delodajalci prijavili v Območni službi Trbovlje, in sicer 3 431, kar je manj, kot je bilo prijavljenih prostih delovnih mest v enakem obdobju v Uradu za delo Domžale. Število in delež prostih delovnih mest po območnih službah sta prikazana v tabeli 1.

 

Število prostih delovnih mest po območnih službah v Sloveniji

Območna služba - Število prostih delovnih mest v času od januarja do julija 2007

Celje 12.964

Koper 10.968

Kranj 10.625

Ljubljana 47.372

Maribor 19.726

Murska Sobota 6.118

Nova Gorica 5.767

Novo mesto 8.171

Ptuj 6.313

Sevnica 3.693

Trbovlje 3.431

Velenje 8.007

Slovenija 143.155

Vir: Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije

 

Seliti se morajo predvsem strokovnjaki

Ena od kazalnikov, koliko smo se Slovenci pripravljeni seliti iz svojega rojstnega kraja zaradi službe, sta ponudba in povpraševanje delodajalcev. Kot so nam pojasnili na Zavodu za zaposlovanje RS, največ mobilnosti zahtevajo poklici, po katerih je manjše povpraševanje. »To so predvsem poklici s področja kmetijstva, rudarstva, živilske industrije, iz proizvodnje usnjenih in tekstilnih izdelkov pa tudi strokovnjaki s področja poslovanja ter družbenih ved.«

 

Informatikom in zdravnikom se ni treba seliti

Gospodarska rast ni edini kazalnik, ki pogojuje mobilnost posameznikov pri opravljanju želene službe. Pomembna je tudi konkurenca v posamezni panogi oziroma posameznem poklicu. Na Zavodu za zaposlovanje RS so nam povedali, da se je v Sloveniji in tudi drugje v Evropi mogoče zaposliti kjer koli kot strokovnjak na področju informatike, zelo so iskani tudi poklici na področju kovinarstva (predvsem kvalificirana delovna sila), v zdravstvu, transportu. Skoraj kjer koli bi lahko želeno službo poiskali strokovnjaki različnih smeri predvsem s področja naravoslovja.

 

Za delo v tujini ni pretiranega zanimanja

V prvi polovici leta 2007 je Zavod za zaposlovanje RS na 281 potreb delodajalcev iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) napotil 417 slovenskih iskalcev zaposlitve. Večino v Avstrijo in Italijo. Zavod za zaposlovanje RS vodi le evidenco brezposelnih oseb, med njimi je trenutno 172 takih, ki so pripravljeni delati tudi v eni od držav EGP. Večina je prijavljenih na obmejnih območjih, skoraj polovica ob meji z Italijo (območni službi Koper in Nova Gorica). »Med slovenskimi iskalci zaposlitve ni pretiranega zanimanja za delo v tujini, saj je po podatkih svetovalk EURES, ki opravljajo storitve informiranja in svetovanja glede življenjskih ter delovnih pogojev, in pregledu po aktualni ponudbi po državah Evropskega gospodarskega prostora le-te letos poiskalo skupaj 4 300 slovenskih iskalcev zaposlitve,« je povedala Majda Hostnik iz Centralne službe ZRSZ in dodala, da so na 281 prejetih potreb evropskih delodajalcev, ki jih posebej objavljajo na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje v rubriki EURES, doslej napotili 417 iskalcev zaposlitve. Na spletnem portalu evropskih javnih zavodov za zaposlovanje je v bazi iskalcev zaposlitve vpisanih tudi 2 115 CV slovenskih iskalcev zaposlitve, ki iščejo zaposlitev oziroma delo v tujini. Storitev omogoča, da so dosegljivi evropskim delodajalcem že ob prijavi njihovih kadrovskih potreb, zato tak način omogoča hitro neposredno povezavo.

 

V tujino le zaradi višje plače, boljših delovnih pogojev in dopolnitev znanj ter veščin

Ker so se možnosti zaposlitve v Sloveniji za večino brezposelnih oseb in tudi drugih iskalcev zaposlitve v primerjavi s preteklim obdobjem izboljšale, so po mnenju Majde Hostnik iz Centralne službe ZRSZ glavni motivi za zaposlitev v tujini višja plača, boljši delovni pogoji (še posebej v nekaterih dejavnostih) in možnosti pridobivanja ali dopolnitev obstoječih znanj in veščin. Na portalu EURES je dnevno objavljenih tudi več kot milijon potreb evropskih delodajalcev, 14. avgusta 2007 jih je bilo objavljenih 1 170 083. Med njimi je 11 448 prostih delovnih mest, na katere delodajalci nameravajo zaposliti delavce iz druge države EGP. Natančnejša statistika je podana v spodnjih tabelah, ki prikazujejo število delodajalcev, prijavljenih v rubriki EURES. V tabeli 2 je prikazano število podjetij v posamezni državi, ki imajo razpisana prosta delovna mesta, v tabeli 3 pa so prikazani poklici, za katere so prosta delovna mesta razpisana. Najbolj iskane kvalifikacije za zaposlitev v tujini so predhodnje delo v tujini, delo na področju vodenja projektov in izkušnje v nadzorstvu, ki so prikazane v tabeli 4.

 

Število podjetij, ki razpisujejo posta delovna mesta

Država - Podjetja

1. Velika Britanija 1806

2. Španija 1096

3. Norveška 858

4. Nemčija 791

5. Francija 694

6. Nizozemska 692

7. Avstrija 519

8. Danska 454

9. Italija 451

10. Švedska 429

11. Irska 418

12. Poljska 363

13. Švica 357

14. Belgija 335

15. Ciper 323

16. Češka 279

17. Finska 212

18. Grčija 197

19. Portugalska 159

20. Slovenija 99

21. Malta 97

22. Luksemburg 73

23. Madžarska 68

24. Slovaška 60

25. Litva 51

26. Estonija 43

27. Islandija 26

28. Latvija 22

29. Liechtenstein 20

30. Romunija 20

Vir: http://ec.europa.eu/eures/main.jsp?acro=job%C3%A2%C2%8C%C2%A9=sl&catId=482&parentCategory=482

 

Najbolj iskani poklici

Poklic - Podjetja

1. Kuharji/-ice 306

2. Sistemski/-e inženirji/-ke in programerji/-ke 298

3. Vodje strežbe, natakarji/-ice, mešalci/-ke pijač 294

4. Strojni inžerji/-ke in tehniki/-ce 238

5. Tesarji/-ke 196

6. Drugi/-e računalniški/-e strokovnjaki/-nje 190

7. Prodajalci/-ke, zaposleni 190

8. Varilci/-ke in rezkalci/-ke 182

9. Računalniški/-e inženirji/-ke 168

10. Pomočniki/-ce v kuhinji in restavraciji 165

Vir: http://ec.europa.eu/eures/main.jsp?acro=job%C3%A2%C2%8C%C2%A9=sl&catId=482&parentCategory=482

 

Najbolj iskane usposobljenosti

Kvalifikacije - Podjetja

1. Delo v tujini, izkušnje 284

2. Vodenje projektov, izkušnje 236

3. Izkušnje z nadzorstvom 178

4. Znanstveno raziskovanje 79

5. Teledelo 67

6. Oblikovalski program AutoCad 38

7. Programski jezik C++ 28

8. Strežba miz, izkušnje 27

9. Programski jezik Java 25

10. Hrana po naročilu, kuharske izkušnje 25

Vir: http://ec.europa.eu/eures/main.jsp?acro=job%C3%A2%C2%8C%C2%A9=sl&catId=482&parentCategory=482

 

Slovenci se najpogosteje selimo v Avstrijo in Italijo

Slovenski iskalci zaposlitve, med njimi tudi brezposelne osebe iz evidenc Zavoda za zaposlovanje RS, najpogosteje iščejo zaposlitev v dosegu dnevnega migracijskega območja, zato se najpogosteje zaposlujejo v Avstriji in Italiji. Majda Hostnik iz Centralne službe ZRSZ je povedala: »Avstralija in Italija sta posebno zanimivi za delavce za preprostejša dela, ki so v teh državah bolje plačana, manj pa za države, kjer so zaslužki nižji – večina držav Vzhodne Evrope – in za države, ki uveljavljajo omejitve pri zaposlovanju tujcev v prehodnem obdobju – Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, Luksemburg, Danska, Liechtenstein, Norveška in Švica.«

 

(Natalija Kunstek)