Aktualno - bolonjski sistem
Bo bolonjski sistem vplival na zaposlitev diplomantov
Vse fakultete bodo do leta 2009 začele izvajati študij po bolonjski deklaraciji. Kako bodo spremembe vplivale na zaposlovanje diplomantov? Kakšna bo razlika med diplomanti po »starem« in diplomanti po »novem« sistemu? Kako se bodo na nov sistem odzivali delodajalci?
Enostavnega odgovora na vprašanje o vplivu bolonjske deklaracije na zaposlitev ni
Bolonjski sistem oziroma programi novega bolonjskega sistema velikokrat drobijo študije, kar pripelje do različnih nazivov oziroma kar do poplave različnih nazivov, ki jih diplomant dobi po koncu študija. Vprašanje pri tem je, ali bodo vsi nazivi tudi zaposljivi v praksi. »Kadar neki študij poskuša ponuditi interdisciplinarno usmerjen profil diplomanta, ki ga praksa potrebuje, je to lahko prednost za nove diplomante, kadar pa gre za tradicionalne poklice, pa je morda tukaj v prvi vrsti prisotno vprašanje, ali je smiselno spreminjati že obstoječe programe in ali jih je smiselno omejevati z manjšim številom ur,« je povedal dekan mariborske Pravne fakultete Rajko Knez. Tudi Irena Vodopivec, izvršna direktorica za kadre in izobraževanje v Gorenju, se strinja, da je težko že zdaj dati trdno oceno. »Marsikaj nas bodo naučile izkušnje. Vsekakor pa bomo morali delodajalci znati bistveno bolj natančno presojati znanje, usposobljenost mladih diplomantov, njihovo študijsko pot in kakovost šol, s katerih bodo prišli. Diploma bo sama po sebi imeli manjšo težo.«
Spremembe študijskih programov so razlikujejo glede na študijski program
»Odvisno je od tega, kako se je neki program spremenil ali uvedel na novo. Če gre pri nekem novem programu zgolj za spremembe starega, ki se ne odražajo vsebinsko, ampak zgolj formalno, potem seveda ne moremo govoriti o bistvenih spremembah, kadar pa gre, denimo, za uvedbo popolnoma novega programa, ki strmi k interdisciplinarnosti ali ki poskuša razširiti horizont znanj in jih vertikalno povezati, pa lahko govorimo o večjih spremembah,« je povedal dekan Pravne fakultete v Mariboru. Po mnenju mag. Irene Vodopivec je bistvena prednost »prehodnost« med programi, ki omogoča izpopolnjevanje znanja tujih jezikov, spoznavanje drugih kultur, graditev mreže strokovnih in socialnih stikov, konec koncev pa tudi iznajdljivost v drugem okolju. Vse to je v času vse večje globalizacije še kako pomembno. Prehodnost bo lahko pripomogla tudi k večji konkurenčnosti med šolami in s tem k višji kakovosti, vendar pa za konkurenčnost ni dovolj le možnost prehodnosti. Če mnogim mladim nista motiva znanje in usposobljenost za zahtevna dela, ampak predvsem diploma – s čim manj vložka –, je rezultat zagotovo vprašljiv. To še posebno velja, če tudi delodajalci niso res zahtevni in selektivni pri zaposlovanju in tudi potem, ko je posameznik že zaposlen.«
Študenti, preverite vsebino študijskega programa
Po mnenju dekana Pravna fakultete Rajka Kneza se postavlja vprašanje, ali so vse spremembe v resnici primerne za izboljšanje kakovosti znanja študentov. »Glede na to, da bolonjski sistem zmanjšuje oziroma omejuje študij s številom ur in se ne ukvarja z vsebinskimi, temveč s formalnimi spremembami, je popolnoma odvisno od posameznega bolonjskega programa, ali ponuja kakovost ali ne. Dejstvo, da gre za nov program, še ne pomeni, da je ta program boljši od starega ali da uvaja nekaj popolnoma novega in s tem ponudi večjo kakovost. Zato je dober predlog bodočim študentom, ki se odločajo za neki študij, naj preverijo vsebino programov, ki jih nudijo različni izvajalci, in kdo je nosilec posameznih predmetov. Da torej preverijo pedagoški kader, koliko ur predavanj in neposrednega kontaktnega dela ponujajo ob nekem programu, ali je program celovit ali pa morda na primer neko področje manjka, ali ni dovolj dobro zastopano itn. Glede vsebine in kakovosti je zato izjemno pomembno, da študentje poskušajo ugotoviti, preden se vpišejo, kje si lahko zagotovijo največjo kakovost, pri tem pa jim svetujemo, naj preverjajo renome posameznih institucij in profesorjev, ki so nosilci posameznih predmetov.« Po mnenju Božidarja Novaka, direktorja SPEM komunikacijske skupine, se bo kakovost znanja z bolonjskim sistemom spremenila. »Spremenile se bodo tudi delovne navade študentov, diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti. Mislim, da bodo šle v smeri hude konkurenčnosti, ambicioznosti in boja za obstanek – na vrhu bodo ostali le najboljši, najmočnejši, najbolj pametni, najbolj iznajdljivi, najbolj vsestranske osebnosti,« je povedal Božidar Novak. »Dolgoročno bo zaposlovanje nedvomno doživelo spremembo tudi v naši agenciji. Kratkoročno ostaja naša politika zaposlovanja bolj ali manj enaka kot do zdaj. Iskali bomo ljudi s praktičnim znanjem, z ustreznimi osebnostmi lastnostmi in ne nazadnje tiste, ki se bodo sposobni vključiti v našo korporativno kulturo. Na podlagi tega, kar bodo prinesli čas, izkušnje, praksa in rezultati sistema bolonjske deklaracije, pa bomo politiko zaposlovanja prilagajali tudi mi.«
Po »novem« sistemu bo večina diplomantov končala študij z nazivom magister
Ali se bodo diplomanti novih programov lažje zaposlili, je še eno od vprašanj, na katerega je težko dati jasen odgovor, meni dekan mariborske Pravne fakultete Rajko Knez. »Dejstvo je, da bo večina diplomantov končala študij z naslovom magister, vendar to ne pomeni, da gre za znanstvenega magistra, temveč za strokovni magisterij, in da bo po naslovu tak diplomant v prednosti pred diplomantom, ki tega naslova ne bo imel. Nikakor pa to še ne pomeni, da bo tudi v resnici v prednosti glede kakovosti znanja. Zgolj z vidika naslova, ki ga diplomant pridobi, svetujemo diplomantom, ki so študij končali po starem programu, da se ponovno vpišejo v drugo stopnjo bolonjskih programov, kjer jim je običajno priznano večje število ECTS (vse tja do 60 ECTS – eno leto študija), in opravijo še manjkajoče obveznosti ter tako pridobijo isti naziv, torej magister. Res je, da sta sicer oba naziva – sedanji naziv univerzitetni diplomirani in magister – z vidika stopnje izobrazbe enakovredna, vendar pa v praksi šteje tudi sam naziv in ne samo enakovrednost stopnje izobrazbe,« nam je razložil dekan Pravne fakultete v Mariboru.
Doktorski študij je popolnoma v pristojnosti posamezne fakultete in univerze
»Doktorske študije bo po novem, bolonjskem sistemu mogoče vpisovati takrat, ko bodo posamezni izvajalci teh študijev, na primer fakultete, imeli akreditirane programe s strani Sveta za visoko šolstvo. To je torej popolnoma v pristojnosti posamezne fakultete in univerze in verjetno lahko pričakujemo, da bodo fakultete v študijskem letu 2009/2010, kot ga predvideva Zakon o visokem šolstvu, začele izvajati doktorske programe. Težko pa je napovedati, kakšni bodo ti pogoji oziroma koliko bo fakulteta sama dala na svoj renome in stroge pogoje. Tako kot pri bolognji I, bolognji II, tudi pri bolognji III pričakujemo, da se lahko fakultete soočijo z negativno konkurenco, to je konkurenco, ki nudi manj stroge pogoje in tako pritegne več študentov,« pravi Rajko Knez, ki je tudi prepričan, da je to eno največjih odprtih vprašanj sedanjega visokošolskega sistema (povezano s vprašanjem financiranja). Formalno lahko namreč veliko ponudnikov teh storitev izobraževanja izpolnjuje pogoje, vprašanje pa je, kakšno kakovost nudijo. Sistem financiranja ta trenutek ni tisti, ki bi pozitivno vplival na dvig kakovosti.
Povezanost teorije s prakso bo imela za rezultat višjo zaposljivost diplomantov
»Bolonjski sistem prinaša širjenje programov, uvaja novosti v programe, prinaša več sodelovanja med študenti in profesorji ter mlajšimi študenti s starejšimi. Tako delo se je v tujini izkazalo za zelo pozitivno. Višja kakovost kadra, ki prihaja iz študijskih smeri, in lažja zaposljivost bosta rezultat povezovanja teorije s prakso, fakultetnega znanja z dejanskim delom na realnih projektih in s prilagajanjem gospodarstva, predvsem pa akademske sfere potrebam podjetij po znanjih, ki vodijo v napredek podjetij, ter po ustreznem strokovno usposobljenem kadru,« je povedala Beti Zupan, vodja Kadrovske službe pri UniCredit Bank. Tudi po mnenju Božidarja Novaka, direktorja SPEM komunikacijske skupine, ki vidi prednosti bolonjskega sistema v praktičnih izkušnjah študentov, tudi mednarodnih, ki jih ima več bolonjski sistem. »Še kako je pomembno sodelovanje visokošolskih zavodov z gospodarstvom, saj bo omogočalo zares kakovosten študij, ki bo v praksi takoj uporaben tudi na trgu. To je tudi vodilo našega izobraževalnega oddelka, ki na področju komuniciranja poskuša zapolniti vrzel v znanju – takojšnja uporabnost pri vsakdanjem delu in praktičnost.«
Božidar Novak, direktor SPEM komunikacijska skupina:
»Še kako je pomembno sodelovanje visokošolskih zavodov z gospodarstvom, saj bo omogočalo zares kakovosten študij, ki bo v praksi takoj uporaben tudi na trgu. To je tudi vodilo našega izobraževalnega oddelka, ki na področju komuniciranja poskuša zapolniti vrzel v znanju – takojšnja uporabnost pri vsakdanjem delu in praktičnost.«
mag. Irena Vodopivec, izvršna direktorica za kadre in izobraževanje, Gorenje, d. d.:
»Marsikaj nas bodo naučile izkušnje. Vsekakor pa bomo morali delodajalci znati bistveno bolj natančno presojati znanje, usposobljenost mladih diplomantov, njihovo študijsko pot in kakovost šol, s katerih bodo prišli. Diploma bo sama po sebi imeli manjšo težo.«
prof. dr. Rajko Knez, dekan Pravne fakultete v Mariboru:
»Kadar neki študij poskuša ponuditi interdisciplinarno usmerjen profil diplomanta, ki ga praksa potrebuje, je to lahko prednost za nove diplomante, kadar pa gre za tradicionalne poklice, pa je morda tukaj v prvi vrsti prisotno vprašanje, ali je smiselno spreminjati že obstoječe programe in ali jih je smiselno omejevati z manjšim številom ur.«
(Natalija Kunstek)
